|
|
| HowTo Linux Page | Linux Zone Home | E-Mail Me | Slovenian HOWTO Primoz Peterlin <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
v2.9, 15 February 1999
Zbirka receptov za poslovenjenje sistema Linux. (Note to English
readers: this document addresses Linux localization issues specific to
Slovenian users.)
______________________________________________________________________
Table of Contents
1. Uvod
1.1 Kaj je Linux?
1.2 Dogovor o zapisu
2. Za nestrpne
2.1 Nasi znaki na konzoli
2.2 Nasi znaki v okolju X Window System
3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
3.1 Nabor znakov ``ISO Latin 2''
3.2 Konzola
3.3 X Window System
3.4 PostScript pod X11
3.5 TrueType pod X11
3.5.1 Freetype in xfsft
3.5.2 Xfstt
4. Tipkovnica
4.1 Konzola
4.2 X Windows System
4.2.1 Xks
5. Slovenski locale
5.1 Programiranje z GNU gettext
5.2 Poslovenjenje katalogov sporocil
6. Poslovenjenje razlicnih programov
6.1 Ukazne lupine
6.1.1 bash
6.1.2 tcsh
6.2 Terminalski emulatorji
6.2.1 xterm
6.2.2 rxvt
6.3 Pisarniski paketi
6.3.1 WordPerfect
6.3.2 Star Office
6.3.3 Applixware
6.4 Urejevalniki
6.4.1 GNU emacs
6.4.1.1 Starejse izdaje programa GNU emacs
6.4.1.2 GNU emacs 20
6.4.2 crisp
6.4.3 vi
6.5 Elektronska posta
6.5.1 Pine
6.5.2 elm
6.5.3 Netscape Mail
6.6 Svetovni splet
6.6.1 Lynx
6.6.2 Netscape Navigator
6.6.3 Spletni strezniki
6.6.3.1 Nacela
6.6.3.2 Prakticni oziri
6.6.3.3 Podrobnosti izvedbe
6.6.3.4 Dolocitev nove pripone za staticne spise
6.6.3.5 Dinamicno prekodiranje
6.6.3.6 Metainformacija za spletni streznik W3C
6.6.3.7 Datoteke ASIS za streznik Apache
6.6.3.8 Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
6.7 Delo na oddaljenem racunalniku
6.7.1 Telnet
6.7.2 rlogin
6.8 TeX in LaTeX
6.8.1 LaTeX 2.09
6.8.2 Slovenska pravila za deljenje besed
6.8.3 LyX
6.8.4 Pregled besedila na zaslonu
6.8.5 Stvarna kazala
6.9 groff
6.10 Perl
6.11 Crkovanje: ispell
6.12 Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
6.13 Drugi programi
6.13.1 Pregledovalnik less
6.13.2 Koledar gcal
7. Tiskanje
7.1 Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
7.2 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
7.3 Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
7.4 Tiskalniki PostScript
7.4.1 ogonkify
7.4.2 GNU enscript
7.4.3 a2ps
8. Linux v Sloveniji
8.1 Skupina uporabnikov Linuxa
8.2 Strezniki FTP
8.3 Usenet
8.4 Zastopniki za Linux
9. O tem spisu
9.1 Opombe k drugi izdaji
9.2 Zahvala
9.3 Vprasanja
9.3.1 Se pravi Slovenian ali Slovene?
9.3.2 Nasi znaki v tem spisu
9.4 Uporaba in razsirjanje
9.5 Note to English readers
______________________________________________________________________
1. Uvod
1.1. Kaj je Linux?
Linux je izvedba vecopravilnega, vecuporabniskega operacijskega
sistema Unix za osebne racunalnike s procesorji Intel (80386, 80486,
Pentium, Pentium MMX, Pentium Pro in Pentium II), Digital AXP 21x64,
Sun SPARC in Motorola 680x0, v delu pa so priredbe za Power PC, MIPS
in ARM. Jedro operacijskega sistema je ob pomoci in sodelovanju
stevilnih zanesenjakov z Interneta napisal Linus Torvalds z univerze v
Helsinkih na Finskem. Skupaj s programi iz projektov GNU, X Window
System in BSD predstavlja sodobno programsko okolje, enakovredno
komercialnim razlicicam sistema Unix.
Linux je prost program, dostopen skupaj z izvorno kodo. Najnovejse
razlicice programja za Linux je moc najti na:
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/>
<ftp://tsx-11.mit.edu/pub/linux/>
Obe mesti sta navadno tezko dostopni in zelo zasedeni, zato uporabimo
eno od stevilnih mest, kjer se zrcali vsebina zgornjih dveh; pametno
je, da zacnemo na katerem od domacih zrcal; nasteta so v poglavju
``Linux v Sloveniji''.
1.2. Dogovor o zapisu
V tem spisu so zgledi zamaknjeni od roba in izpisani v pisavi fiksne
sirine, npr.
echo "Pozdravljeni"
Psevdoimena v zgledih so izpisana s lezeco razlicico iste pisave, npr.
ls datoteka
Tu se od bralca ali bralke pricakuje, da bo psevdoime datoteka nado&SHY;
mestil(-a) z dejanskim imenom datoteke.
Z znakom ~ se po ustaljenem obicaju na sistemih Unix oznacuje osnovno
podrocje uporabnika (za uporabnika z imenom uporabnik je to navadno
/home/uporabnik). Nanj kaze tudi sistemska spremenljivka $HOME.
Nadalje je za nastavitve spremenljivk okolja v tem spisu vseskozi
uporabljan zapis, ki se uporablja v Bournovi ukazni lupini in njenih
izpeljankah (Kornova lupina, lupina bash). Bralec ali bralka, ki
uporablja ukazno lupino C (csh ali tcsh), bo znal(a) sam(a) prevesti
primere
SPREMENLJIVKA=vrednost; export SPREMENLJIVKA
(ali celo export SPREMENLJIVKA=vrednost, kar dopusca bash) v analogne
setenv SPREMENLJIVKA vrednost
2. Za nestrpne
To poglavje ponuja nekaksna ``Izbrana poglavja iz slovenskega HOWTO''
za tiste, ki se jim zdajle mudi, da bi lahko bodisi v znakovnem,
bodisi v graficnem nacinu, takoj zaceli tipkati z nasimi znaki, k
branju celotnega spisa pa bi se vrnili kdaj kasneje in v miru. Omenim
naj edino se to, da sta prilagoditev konzole in prilagoditev okolja X
Window System povsem neodvisna.
2.1. Nasi znaki na konzoli
Trije koraki so potrebni, da znakovni terminal (ki se mu iz razlogov,
po starosti dalec presegajocih povprecnega uporabnika Linuxa, vcasih
pravi tudi konzola) prilagodimo za delo z nasimi znaki:
1. Omogociti moramo prikaz nasih znakov v znakovnem nacinu. Opisano v
razdelku ``Konzola'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo ustrezno preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku
``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
lupino).
2.2. Nasi znaki v okolju X Window System
Z okoljem X Window System je podobno kot s konzolo, le pot je
malenkost daljsa.
1. Namestiti moramo nase znake in pripraviti graficno okolje X Window
System do tega, da jih bodo uporabljali. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''.
2. Nastaviti moramo preslikavo tipkovnice. Opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica''.
3. Nastaviti moramo terminalski emulator, da bo prikazoval nase znake.
Opisano v razdelku ``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
4. Ukazno lupino moramo nastaviti tako, da bo dovoljevala vnos
osembitnih znakov. Opisano v razdelku ``bash'' v podpoglavju o
ukaznih lupinah (ali v razdelku ``tcsh'', ce uporabljate to ukazno
lupino).
3. Prikaz nasih znakov na zaslonu
3.1. Nabor znakov ``ISO Latin 2''
ISO 8859-2 oz. ISO Latin 2 je clan druzine osembitnih naborov znakov
ISO 8859, ki pokriva potrebe alfabetskih pisav (latinica in cirilica
ter arabska, hebrejska in grska pisava; v pripravi sta tudi armenska
in gruzinska). Druzino je zasnovalo evropsko zdruzenje proizvajalcev
racunalnikov (European Computer Manufacturer's Association, ECMA), kot
mednarodni standard pa potrdila organizacija za standardizacijo ISO s
sedezem v Zenevi.
Nabor ISO Latin 2 vsebuje vse potrebne znake za pisanje v albanscini,
anglescini, bosnjascini, cescini, finscini, hrvascini, irscini,
luziski srbscini, madzarscini, nemscini, poljscini, romunscini,
slovascini, slovenscini, ter srbscini v latinicnem precrkovanju.
Nekaj proizvajalcev strojne in programske opreme, med njimi IBM, Apple
in Microsoft, uporablja svoje kodne strani za kodiranje znakov
srednje- in vzhodnoevropskih narodov. Te kodne strani so praviloma
nezdruzljive tako med seboj, kot tudi s standardom ISO.
3.2. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo najdemo v paketu kbd Andriesa
Brouwerja z univerze v Eindhovnu, Nizozemska. Paket je del vseh
distribucij Linuxa in se avtomaticno nalozi ob namestitvi sistema.
Pisave in pretvorne tabele so zlozene v imeniku /usr/lib/kbd.
(Avanturisti se lahko namesto s paketom kbd igrajo s prototipnimi
Linux Console Tools avtorja Yanna Dirsona.)
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
installpkg.
Ko imamo paket enkrat namescen, izberemo drugo pisavo na zaslonu z
ukazom setfont. Spodnji zgled izbere pisavo z naborom znakov po
standardu ISO Latin 2 v velikosti sestnajst pik:
setfont lat2-16
Za nas zanimive pisave so iso02.f08, iso02.f14 in iso02.f16, ter
lat2-08.psf, lat2-10.psf, lat2-12.psf, lat2-14.psf in lat2-16.psf
(pripono .psf lahko pri ukazu setfont izpuscamo).
Izbrana pisava velja v vseh virtualnih terminalih (glej console(4)) na
konzoli. Ce nam to ni vsec, ampak bi radi imeli v vsakem virtualnem
terminalu svojo pisavo, si lahko pomagamo s programom vtfontd Iana
Zimmermana. Ta vsakic, ko zapustimo virtualni terminal, shrani izbrano
konzolno pisavo, in jo ponovno restavrira, ko se vrnemo vanj.
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/linux/vtfontd-1.0.1.tar.gz>
Z izbiro pisave smo opravili sele nekako tretjino vsega dela,
potrebnega, da bi lahko v tekstovnem okolju pisali po slovensko.
Izvesti moramo vsaj se preslikavo tipkovnice ter omogociti vnos
osembitnih znakov v ukazni lupini. Nestrpna bralka ali bralec si lahko
potrebno prebere v razdelku ``Konzola'' poglavja ``Tipkovnica'' ter v
o razdelku ukazni lupini ``bash'' v poglavju o ukaznih lupinah.
3.3. X Window System
Kratka navodila za namestitev pisav z nasimi znaki za uporabo z X
Window System in streznikom XFree86.
1. Pisave snamemo z najblizjega streznika FTP:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/>
Datoteka ISO8859-2-bdf.tar.gz vsebuje najpopolnejsi nabor pisav, kodi&SHY;
ranih po ISO 8859-2, vecino uporabnih pisav pa vsebuje tudi xfonts-
iso2-0.84.tar.gz. Po obicajnem postopku (tar -xzf ...) jih dekomprimi&SHY;
ramo in razpakiramo.
2. Pisavam z nasimi znaki dolocimo mesto v drevesni strukturi
imenikov. Obicajno je to podimenik v imeniku
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/ (vcasih tudi /usr/lib/X11/fonts/,
/usr/lib/X11R6/lib/X11/fonts ali celo /usr/X386/lib/X11/fonts/ kar
pa naj nas ne moti). Mozen primer:
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
Ce imenikov s tem imenom se ni, jih ustvarimo.
3. Streznik X ne zna uporabiti pisav v enakem formatu, kot se
distribuirajo, zato jih moramo s programom bdftopcf prevesti iz
formata BDF (Binary Distribution Format) v format PCF (Portable
Compiled Format). Starejse izdaje X Window System so namesto
slednjega uporabljale format SNF (Server Native Format), ki pa se
danes ne uporablja vec.
___________________________________________________________________
for FILE in *.bdf
do
bdftopcf $FILE -o `basename $FILE .bdf`.pcf
done
___________________________________________________________________
(da, ukazi v bash lahko segajo tudi prek vecih vrstic). Pisav v obliki
BDF zdaj ne potrebujemo vec in jih lahko pobrisemo.
4. Streznik X zna uporabiti stisnjene datoteke s pisavami, kar lahko
izkoristimo in prihranimo se nekaj prostora na disku.
gzip *.pcf
Starejse izdaje streznika X podpirajo le stiskanje s compress.
5. V vsakem imeniku s pisavami pricakuje streznik datoteko fonts.dir,
ki podaja preslikavo med opisi pisav (X Logical Font Description,
XLFD) in imeni datotek. Ustvarimo jo z ukazom
mkfontdir
Ukaz moramo pognati v vsakem podimeniku s pisavami.
6. Koncno lahko streznik obvestimo o tem, da smo namestili nove
pisave, kar storimo z ukazom xset:
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi/
xset +fp /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc/
xset fp rehash
Ce je slo vse gladko, mora ukaz xlsfonts -fn "*-iso8859-2" pokazati
seznam vseh novo namescenih pisav.
7. Ukaz xset velja samo, dokler ne zapustimo X Window System. Trajno
spremembo dosezemo s popravkom konfiguracijske datoteke. Streznik
XFree86 hrani svoje nastavitve v datoteki /etc/XF86Config (pisec
teh vrstic je v nekaj letih ukvarjanja z XFree86 na razlicnih
distribucijah nastavitve videl tudi ze v datotekah
/etc/X11/XF86Config, /usr/X11R6/lib/X11/XF86config in
/usr/X11/lib/X11/Xconfig). Poiscemo niz FontPath in dodamo vrstice:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/75dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/100dpi"
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/misc"
To je vse. Od zdaj naprej zna X Window System na zahtevo programa
prikazati tudi nase znake. Vec o tem, kako program, npr. xterm,
pripravimo do tega, da zahteva nase znake, si preberemo v razdelku
``xterm'' poglavja o terminalskih emulatorjih.
3.4. PostScript pod X11
Streznik X zna uporabljati rastrske pisave v oblikah PCF, SNF in BDF
ter vektorske pisave v obliki Speedo in Type 1. Pri majhnih velikostih
(do 10 tipografskih pik) so rastrske pisave na zaslonu navadno lepse,
pri vecjih velikostih, npr. v graficnih programih, pa so vektorske
pisave znatno lepse.
Nekaj vektorskih pisav Type 1 v kodnem razporedu ISO Latin 2 je
pripravil Peter Soos. Pri namescanju v celoti sledimo postopku,
opisanem v razdelku ``X Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov
na zaslonu''. S streznika snamemo datoteko v obliki zip:
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/Latin-2-fonts/l2pfb005.zip>
Se vec pisav je zbrala ceska skupina, paket RPM (vsebino namestimo z
ukazom rpm -Uvh ...) najdemo na
<ftp://crash.fce.vutbr.cz/pub/linux_fonts/X11fonts-ulT1mo-
beta-1.0-4.noarch.rpm>
Ustvarimo nov imenik, npr. /usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1,
in vanj stresemo vsebino arhiva l2pfb004.zip. Avtor je ze pripravil
datoteki fonts.scale in fonts.dir. Ponovimo vajo z xset in v
nastavitveno datoteko dodamo vrstico:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/iso_8859.2/Type1"
Namesto xlsfonts tokrat iz okenskega okolja X Window System pozenimo
xfontsel. Novo namescene pisave najdemo najhitreje, ce jih iscemo po
``crkolivnici'' (angl. type foundry) sp (po avtorjevih zacetnicah) v
prvem stolpcu (fndry). Izberite kaksno veliko povecavo (pxlsz) in
primerjajte z rastrskimi pisavami!
3.5. TrueType pod X11
Rasterizator za pisave TrueType se ni standardni del paketa X Window
System. Fantje iz The XFree86 Project, Inc. nacrtujejo vkljucitev
podpore zanje v izdaji XFree86 4.0.
3.5.1. Freetype in xfsft
Mark Leisher in Juliusz Chroboczek sta standardni streznik pisav iz
okolja X Window System dopolnila s FreeType, prostim rasterizatorjem
za pisave TrueType, ki so ga napisali David Turner, Robert Wilhelm,
Werner Lemberg in sodelavci. Streznik je na voljo kot izvorna koda, s
katero lahko pokrpate izvorno kodo streznika X, ali pa kot ze preveden
program za Linux.
<http://www.freetype.org/>
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/xfsft/>
Predpostavili bomo, da ste na kakrsenkoli nacin ze uspeli priti do
izvedljive datoteke xfsft.
1. Ustvarimo imenik za pisave TrueType, npr.
/usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType/ in vanj prepisemo datoteke s
pisavami TrueType.
2. V omenjenem imeniku ustvarimo datoteko fonts.scale. Preprost primer
taksne datoteke je naslednji:
___________________________________________________________________
5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-1
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-2
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso8859-5
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-koi8-r
times.ttf -monotype-times-medium-r-normal--0-0-0-0-p-0-iso10646-1
___________________________________________________________________
Opazimo lahko, da se vseh pet vrstic nanasa na eno in isto datoteko.
Razlikujejo se le po kodnem naboru. Ker datoteka vsebuje vse potrebne
znake, jo streznik pisav aplikacijam lahko predstavi kot katerokoli od
nastetih petih kodnih naborov.
Joerg Pomnitz je napisal programcek ttmkfdir, ki avtomaticno pregleda
vse datoteke TrueType in ustvari datoteko fonts.scale.
<http://www.darmstadt.gmd.de/~pommnitz/xfsft.html>
3. V istem imeniku zatem pozenemo se mkfontdir. Ta ne bo napravil nic
drugega, kot obstojeco datoteko fonts.scale nespremenjeno prepisal
v datoteko z imenom fonts.dir.
4. S streznikom pisav xfsft bodisi prepisemo obstojeci streznik
(navadno /usr/X11R6/bin/xfs, ali pa ga premaknemo na kaksno drugo
primerno mesto.
5. Streznik pisav potrebuje konfiguracijsko datoteko. Spodnja naj
sluzi za zgled, ce nimate boljse:
___________________________________________________________________
clone-self = off
use-syslog = off
client-limit = 20
catalogue = /usr/X11R6/lib/X11/fonts/TrueType,/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1
error-file = /usr/X11R6/lib/X11/fs/fs-errors
# in decipoints
default-point-size = 120
# x,y
default-resolutions = 100,100,75,75
___________________________________________________________________
Zdaj lahko pozenemo streznik pisav X. Pri zgledu smo uporabili vrata
7100. Ce so na vasem sistemu ze zasedena, izberite druga. Za podrob&SHY;
nosti si oglejte prirocnik xfs(1).
xfsft -port 7100 -config /usr/X11R6/lib/X11/fs/config &
6. Ne da bi spreminjali pot, v kateri iscemo pisave, lahko preverimo,
ce streznik deluje:
fslsfonts -server localhost:7100
7. Ce smo zadovoljni, dodamo streznik pisav med vire, kjer iscemo
pisave, npr.
xset fp+ tcp/localhost:7100
Streznik pisav lahko seveda tece tudi na drugem racunalniku, tako da
ni potrebe, da imamo na vseh racunalnikih v lokalni mrezi namescene
vse pisave.
Dokoncno dodamo streznik pisav v konfiguracijsko datoteko
/etc/XF86Config:
FontPath "tcp/localhost:7100"
3.5.2. Xfstt
Drugi streznik pisav za X11, ki podpira pisave TrueType, je Xfstt.
Pisec teh vrstic z njim nima izkusenj, je pa z veseljem pripravljen na
to mesto vkljuciti izkusnje drugih. Xfstt najdete na navedenem mestu
in vseh zrcalih le-tega.
<ftp://metalab.unc.edu/pub/Linux/X11/fonts/Xfstt-0.9.10.tgz>
4. Tipkovnica
4.1. Konzola
Nabor znakov za sistemsko konzolo in tabele za premapiranje tipkovnice
najdemo v paketu kbd Andriesa Brouwerja z univerze v Eindhovnu,
Nizozemska. Avtor paketa je napisal tudi Keyboard HOWTO, kjer si lahko
o tej temi preberemo vec. Paket je del vseh obicajnih distribucij in
se nalozi avtomaticno ob namestitvi sistema.
V starejsih distribucijah Slackware se je prevedeni paket imenoval
keytbls. Namestimo ga enako kot druge pakete, z ukazom pkgtool ali
installpkg.
Paket kbd vsebuje tabelo za slovensko tipkovnico s 102 tipkama in
zaslonske pisave za kodni nabor ISO Latin 2. Vsi, ki iz kakrsnihkoli
razlogov uporabljajo drugacno tipkovnico, si lahko na osnovi zgledov v
/usr/lib/kbd/ pripravijo svojo. Marko Macek je ze pripravil tabelo
preslikav za amerisko tipkovnico s 101 tipko:
<http://www.kiss.uni-lj.si/~k4fr0235/kbd/>
Celoten postopek za izbiro zaslonske pisave, tabele za tipkovnico in
uporabo le-te je taksen:
______________________________________________________________________
# Izberemo pisavo z naborom ISO Latin 2 v velikosti 16 pik
setfont lat2-16
# Nalozimo prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico...
loadkeys slovene
# ...in jo izberemo
echo -e -n "\\033(K" > /dev/console
______________________________________________________________________
Distribucija Debian pozna tudi ukaz kbdconfig, ki opravi isto.
Ce zelimo, da je taksna nastavitev trajna, dodamo zgornjih sest vrstic
v nastavitveno datoteko /etc/rc.d/rc.local, ki se izvede ob zagonu
operacijskega sistema. Ce ob tem omogocimo se vnos osembitnih znakov v
ukazni lupini ``bash'', je to najnujnejse, kar je potrebno za pisanje
po slovensko v tekstovnem nacinu.
4.2. X Windows System
V X Windows System lahko spreminjamo razpored tipk na tipkovnici z
ukazom xmodmap. Tabelo preslikav za obicajno tipkovnico s 102 ali 105
tipkami, kot je v rabi pri nas, lahko snamemo z
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/Xmodmap.sl.pc102>
Uporaba je enostavna:
xmodmap Xmodmap.sl.pc102
Preslikava tipkovnice velja, dokler ne zapustimo okolja X Window Sys&SHY;
tem. Zamenjamo jo lahko s ponovnim ukazom xmodmap, ki mu kot argument
podamo datoteko s tabelo preslikav. Tabela za standardno amerisko tip&SHY;
kovnico navadno najdemo kot /usr/X11R6/lib/X11/etc/xmodmap.std. Ce je
ne, si jo lahko pripravimo sami: preden nalozimo slovensko preslikavo
tipkovnice, pozenemo:
xmodmap -pke > Xmodmap.us
To potem nalozimo enako kot slovensko tabelo.
Ce zelimo ta razpored trajno namestiti, preimenujemo datoteko bodisi v
~/.Xmodmap (osebna nastavitev) ali pa v
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap (skupna nastavitev za vse
uporabnike; ponekod se ta datoteka imenuje tudi
/etc/X11/xinit/Xmodmap), ki se avtomaticno nalozi ob vsakem zagonu X
Window System. Ce se ne nalozi, preverite svojo datoteko ~/.xinitrc. V
njej mora biti nekaj takega kot:
______________________________________________________________________
usermodmap=$HOME/.Xmodmap
sysmodmap=/usr/X11R6/lib/X11/xinit/.Xmodmap
if [ -f $sysmodmap ]; then
xmodmap $sysmodmap
fi
if [ -f $usermodmap ]; then
xmodmap $usermodmap
fi
______________________________________________________________________
Ob preslikavi tipkovnice ne pozabimo na to, da moramo tudi v ukazni
lupini omogociti vnos osembitnih znakov (poglavje ``Ukazne lupine'').
4.2.1. Xks
Cesko podjetje Informatica s.r.o. se je problema preslikave tipkovnice
lotilo drugace. Njihov produkt Xks je streznik, ki se vgnezdi med
streznik X in namenske programe ter prestreze vse dogodke KeyPress ter
jih po potrebi modificira. Ta resitev deluje tudi pri slabo napisanih
programih, pri katerih preslikava z xmodmap ne deluje, obljublja pa
tudi resitev za aktivacijo nemih tipk (tipke v zgornji vrstici
slovenske tipkovnice lahko v kombinaciji s tipko AltGr delujejo kot
neme tipke).
<http://www.informatica.cz/>
Xks je program na pokusino (shareware); registracija izvedbe za Linux
stane 900 ceskih kron (okrog 4500 tolarjev). Pisec teh vrstic se
zaenkrat se ni utegnil ukvarjati s njim, bi pa z veseljem vkljucil na
to mesto izkusnje drugih.
5. Slovenski locale
Z izrazom locale oznacujemo skupek lastnosti programskega okolja,
odvisnih od jezikovnega in kulturnega okolja uporabnika. Mednje sodi
informacija o tem, kateri znaki so crke in kaksen je njihov vrstni
red, nacin izpisa datuma in ure, izbiro locila v zapisu decimalnih
stevil (vejica oz. pika), zapis valute in sporocila programov
uporabniku.
Programski vmesnik za internacionalizacijo in lokalizacijo na
sistemih, zdruzljivih s standardi POSIX, je definiran v standardu
ISO/IEC 9899 (Programski jezik ISO C) ter IEEE 1003.2 (POSIX.2).
Informacije, pomembne za lokalizacijo, razvrsca v sest kategorij:
· LC_CTYPE (znaki, ki predstavljajo abecedo)
· LC_COLLATE (vrstni red znakov v abecedi)
· LC_TIME (izpis datuma in ure)
· LC_NUMERIC (izpis stevilcnih vrednosti)
· LC_MONETARY (izpis valute)
· LC_MESSAGES (komunikacije z uporabnikom)
LC_ALL zajema vseh nastetih sest kategorij. Medtem ko projekt GNU pri
izvedbi prvih petih kategorijah zvesto sledi standardu, se je v sesti
odlocil za njegovo razsiritev. Standardizacijski komite se namrec ni
mogel zediniti okrog izvedbe ravnanja s prevodi sporocil, zato je
standard v tej tocki prakticno neuporaben: doloca le prevode za ``da''
in ``ne''. Projekt GNU je zato razvil svojo metodo, to je paket GNU
gettext. Prevedeni katalogi sporocil, ki jih uporablja mehanizem
gettext se navadno nahajajo v podimenikih imenika /usr/share/locale/.
Sledi nekaj primerov odziva poslovenjenega sistema. Primeri so pobrani
s HP-UX, ker je lokalizacija Linuxa zaenkrat se v teku -- knjiznica
GNU libc 2.0 in kasnejse izpeljanke sicer ze ponujajo okvir za
lokalizacijo, izvedba pa zaenkrat se zaostaja, zato koncepta zaenkrat
se ne moremo ilustrirati s programi iz paketov textutils, fileutils
ipd.
Z nastavitvijo spremenljivke LANG na slovenski locale se spremenijo
vsi prilastki:
~> date
Sat Oct 19 22:32:04 METDST 1996
~> LANG=sl_SI.iso88592 date
Sob, 19 okt 1996 22:32:04
Lahko pa jih spreminjamo tudi vsakega posebej. Ce zelimo obdrzati
angleske izpise, obliko datuma, decimalno piko ipd., zeleli pa bi, da
gre urejanje crk po slovenski abecedi, spremenimo samo LC_COLLATE:
~> sort abc.tex
abc
abca
abd
abc
~> LANG=C LC_COLLATE=sl_SI.iso88592 sort abc.tex
abc
abca
abc
abd
Seveda LC_COLLATE ne resi vseh problemov v zvezi z urejanjem. Pri
razvrscanju kastiljskih kraljev bi, recimo, zeleli, da pride Alfonz
IX. za Alfonzem VIII. in pred Alfonzem X. Kar pa je verjetno ze prob&SHY;
lem za umetno inteligenco...
Spremenljivka LANG ima v splosnem obliko:
LANG=jezik[_drzava[.nabor]]
Pri tem je jezik dvocrkovna koda jezika, kot jo doloca standard ISO
639, drzava pa dvocrkovna koda drzave, dolocena s standardom ISO 3166.
Zgled za slovenscino, kot se govori v Sloveniji in pise s kodnim
naborom ISO 8859-2, je torej
LANG=sl_SI.iso88592
Dolocitev drzave in nabora znakov je neobvezna (pomembna je seveda pri
jezikih, ki se govorijo v vec drzavah; kaksen locale uporabljajo
Slovenci v zamejstvu, je piscu teh vrstic neznano), tako lahko pisemo
na kratko
LANG=sl
5.1. Programiranje z GNU gettext
Paket GNU gettext ponuja nekaj orodij za lokalizacijo:
· xgettext, ki iz izvorne kode izlusci sporocila
· msgcmp, ki primerja dva kataloga sporocil
· msgmerge, zdruzi star preveden katalog sporocil z novim,
neprevedenim
· msgfmt, ki prenosen katalog sporocil prevede v binarno obliko
· msgunfmt, obratno od msgfmt
S kratkim zgledom ilustrirajmo, kako poteka pisanje lokaliziranega
programa s paketom GNU gettext.
1. Najprej napisemo program zgled.c. Pri pisanju programa ze vkljucimo
mehanizme internacionalizacije:
___________________________________________________________________
#include <locale.h>
#include <stdio.h>
#include <libintl.h>
#define PACKAGE "zgled"
#define LOCALEDIR "/usr/local/share/locale"
char main() {
setlocale (LC_MESSAGES, "");
bindtextdomain (PACKAGE, LOCALEDIR);
textdomain (PACKAGE);
printf("%s\n", gettext("This is a short example."));
printf("%s\n", gettext("Author: Primoz Peterlin"));
return(0);
}
___________________________________________________________________
2. Z ukazom xgettext iz izvorne kode izluscimo izpise na zaslon:
xgettext zgled.c
S tem smo ustvarili datoteko messages.po. To je obicajna besedilna
datoteka, ki vsebuje skelet prevodov sporocil.
3. Datoteko messages.po z urejevalnikom dopolnimo s prevodi, recimo
takole:
___________________________________________________________________
# Slovenski prevod zgleda
# Primoz Peterlin, <primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>
#
msgid ""
msgstr ""
"Project-Id-Version: zgled 1.0\n"
"POT-Creation-Date: 1998-12-06 14:05:53+0100\n"
"PO-Revision-Date: 1998-12-06 15:00:00+0100\n"
"Last-Translator: Primoz Peterlin <peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>\n"
"MIME-Version: 1.0\n"
"Content-Type: text/plain; charset=ISO-8859-2\n"
"Content-Transfer-Encoding: 8bit\n"
"Xgettext-Options: \n"
"Files: zgled.c\n"
#: zgled.c:13
msgid "This is a short example."
msgstr "To je kratek zgled."
#: zgled.c:14
msgid "Author: Primoz Peterlin"
msgstr "Avtor: Primoz Peterlin"
___________________________________________________________________
4. Popravljeno prenosljivo datoteko s sporocili (angl. portable
message file) messages.po prevedemo v binarno obliko:
msgfmt -v -o zgled.mo messages.po
5. Binarno datoteko prestavimo v imenik, kjer jo bo gettext nasel:
mv zgled.mo /usr/local/share/locale/sl/LC_MESSAGES
6. Program prevedemo in povezemo s knjiznico libintl.a:
gcc -o zgled zgled.c -lintl
7. Pa poskusimo, kaksna je razlika!
LANG=C ./zgled
LANG=sl ./zgled
LC_ALL=sl ./zgled
LC_MESSAGES=sl ./zgled
LC_CTYPE=sl ./zgled
LC_ALL=sl_SI.iso88592 ./zgled
V prvem in zadnjem primeru je izpisano sporocilo anglesko, v predzad&SHY;
njem pa verjetno tudi. V prvem zato, ker smo eksplicitno zahtevali
locale ``C'', v zadnjem pa zato, ker smo zahtevali locale
``sl_SI.iso88592'', v katerem ni prevoda sporocil -- to namrec obstaja
za locale ``sl''. V predzadnjem zgledu smo uporabili pravi locale, a
irelevantno kategorijo LC_CTYPE namesto uporabljene LC_MESSAGES.
Se dve opombi: imenik, kamor prestavimo katalog sporocil, se mora
ujemati z imenikom LOCALEDIR, navedenim v izvorni kodi. Tezavo, da GNU
gettext razume ``sl'' in ``sl_SI.iso88592'' kot razlicna locala, je
pisec teh vrstic resil z simbolno povezavo v imeniku
/usr/local/share/locale:
ln -s sl sl_SI.iso88592
5.2. Poslovenjenje katalogov sporocil
V teku je internacionalizacija projekta GNU (programi iz projekta GNU
predstavljajo znaten del celotnega sistema Linux in vecino tistega, s
cimer se sooca koncni uporabnik). Trenutno so v slovenscino ze
prevedena sporocila za naslednje pakete GNU: enscript, fileutils,
gettext, grep, hello, recode in tar. Z nastavitvijo spremenljivke
okolja
LANG=sl
bodo programi iz teh paketov izpisovali slovenska sporocila namesto
angleskih.
Razprava o poslovenjenju projekta GNU poteka med prejemniki
elektronskega spiska <sl@li.org>, nanj se lahko narocite tako, da na
naslov sl-request@li.org posljete vrstico
subscribe
v telesu sporocila.
Pomoc prostovoljcev, ki bi prevedli preostale pakete, ali pa se samo
zavezali za vzdrzevanje ze prevedenih, je nadvse zazelena. Vabljeni!
6. Poslovenjenje razlicnih programov
Na tem mestu bi se v idealnem svetu opis poslovenjenja Linuxa lahko
koncal. Povedali smo vse potrebno o vnosu in izpisu nasih znakov, ter
kako z definiranjem spremenljivk okolja programom dopovemo, da delamo
s slovenskimi besedili. To poglavje je takorekoc v celoti posveceno
izjemam -- programom, ki iz taksnih ali drugacnih razlogov ne
uporabljajo lokalizacijskih spremenljivk, alternativnim metodam za
vnos ali izpis znakov, ki v izjemnih primerih (npr. ce nimamo
tipkovnice s slovenskimi znaki) lahko vseeno pridejo prav, in
podobnemu.
6.1. Ukazne lupine
6.1.1. bash
Nastavitve ukazne lupine bash so v datoteki ~/.inputrc (ki jo po
potrebi ustvarimo):
set meta-flag on
set convert-meta off
set output-meta on
Te tri vrstice je morda pametno dodati tudi v /etc/skel, tako da jih
podedujejo tudi vsi na novo ustvarjeni uporabniki.
Tole se sicer ne navezuje na slovenscino, ko ste ze pri poslu, si
lahko zivljenje olajsate se s tem, da tipkam Home, Delete in End
vrnete njihov obicajni pomen: v isto datoteko (~/.inputrc) dodate se
vrstice
"\e[1~": beginning-of-line
"\e[3~": delete-char
"\e[4~": end-of-line
6.1.2. tcsh
Vnos osembitnih znakov omogocimo, ce v nastavitveno datoteko
(/etc/csh.login za skupne nastavitve oz. ~/.tcshrc ali ~/.cshrc za
osebne nastavitve) dopisemo vrstico:
setenv LC_CTYPE sl_SI.iso88592
Med nami: kaze, da je ukazni lupini tcsh povsem vseeno, na kaj
nastavite spremenljivko LC_CTYPE, samo da ni nedefinirana.
Pazite: ukazna lupina mora biti prevedena z vklopljeno izbiro
``8-bit''! To lahko preverite z ukazom ``set'':
rufko:~% set
...
version tcsh 6.06.00 (Cornell) 1995-05-13 (i386-intel-linux) options 8b,dl,al
rufko:~%
Pomemben je tisti ``8b''. Ce se pri vas ne izpise, vam verjetno ne
preostane drugega, kot da snamete izvorno kodo in jo prevedete.
6.2. Terminalski emulatorji
6.2.1. xterm
V datoteki ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteki
/usr/lib/X11/app-defaults/XTerm (skupna nastavitev) dolocimo pisave,
ki jih uporablja XTerm. Izberemo pisavo, ki ima vse znake enako
siroke, npr. ,,fixed`` ali ,,Courier``, in je kodirana po razporedu
ISO Latin 2. Zgled:
XTerm*font: -*-fixed-medium-r-normal--16-*-iso8859-2
XTerm*boldFont: -*-fixed-bold-r-normal-sans-16-*-iso8859-2
Primerne pisave lahko izpisemo z ukazom xlsfonts (glej se razdelek ``X
Window System'' poglavja ``Prikaz nasih znakov na zaslonu''):
xlsfonts -fn '*-fixed-*-iso8859-2'
6.2.2. rxvt
Po podatkih v ceskem HOWTO rxvt zaenkrat (razvojna izdaja 2.4.6) ne
deluje z nasimi znaki brez posegov v izvorno kodo. Potrebne posege
najdete v ``Czech HOWTO'' (ki ni del arhiva LDP; glejte razdelek
``Zahvala'', kje ga najdete).
6.3. Pisarniski paketi
6.3.1. WordPerfect
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
WordPerfect ima vse potrebne znake ze v svoji tabeli. Vse, kar moramo
napraviti, je da za nase crke definiramo makroukaze. Recimo, da bi
radi definirali crko S (velika crka S s stresico). Pricnemo s
snemanjem makroukaza (recimo mu Scaron), skocimo v tabelo znakov, v
njej izberemo crko S, zakljucimo makro in nazadnje pri nastavitvah
povezemo makro z izbrano tipko.
(Jaka Mele, Message-id:
<Pine.LNX.4.05.9812241251460.15368-101000@ro.zrsss.si>
---------- Forwarded message ----------
Date: Thu, 24 Dec 1998 11:04:33 +0000
From: "[ALAMUN ALEN" <alen.salamun@uni-mb.si>
To: jaka.mele@lugos.si
Subject: WordPerfect SLO tipkovnica
Hi!
Daj prosim spravi to v mojem imenu na lugos listo, ker je verjetno
trazena roba. Uspelo mi je definirati SLO tipkovnico brez makrojev. Sem na
fax-u pa ne morem poslati jaz na Lugos listo.
LP, Alen
Datoteko SLO.WGK s prireditveno tabelo za slovensko tipkovnico najdete
na
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/SLO.WGK>
(Andrej Komelj, Message-id: <19981224182341.A3794@perun.mist.si>)
Odgovor na vprasanje: "Kako je s podporo sumnikom v WP-ju 8.0 pod
Linuxom?" se glasi: SLABO.
1. Resitev v obliki "insert symbol -> multinational" je v teoriji
uporabna, vendar... Hja, multinational znaki so v WP Multinational
fontu, le-ta pa je najbolj podoben Roman-WP fontu. Ima "serife", zato
Helvetica in Zurich odpadeta. Vendar se tudi pri Roman-WP pojavijo
tezave, ce se le-tega uporablja v bold, italic ali bold-italic obliki.
2. Resitev v obliki uporabe Type 1 fontov z definiranimi slovenskimi
znaki (kje se jih dobi? odg: poglejte si v Slovenian-HOWTO, ali jih
skopirajte iz OS/2-ja, ce ga imate) pa zal tudi odpade, ker "brezplacna"
verzija WP-ja nima vsebovanega font installerja (xwpfi) in zato kakrsno
koli dodajanje fontov v wp.drs odpade... Skratka, tako kot je nekdo ze
napisal; brezplacen-in-neoskubljen WP je ena velika potegavscina... Za
Americane je mogoce se nekako uporaben, za povprecnega Slovenca, ki pise
tudi slovenska besedila, pa je popolnoma brez vrednosti. :-(
Nazaja k LyX-u in ze sestavljenim vzorcem. :-)
Mimogrede, kaj se je zgodilo z WP-jem?!? Dokler se ni bil v lasti
Corel-a, je znal postavljati stresice na katere koli znake v katerem
koli fontu. Z WP-jem 6.0 za DOS sem tako pisal tekste v TrueType, Type 1
in CG fontih... POVSOD sem lahko uporabljal sumnike. Huh, "napredek" pa
tak.
--
Kome.
6.3.2. Star Office
(Jaka Mele, Vse naredim pod Linuxom!, Win.Ini, l.6, st.9, str.60)
StarOffice je malce tezavnejsi, zato, ker rabi dodatne Type1 fonte, pa
vendarle povejmo recept se zanj. Kot prvo si torej moramo dobiti
slovenske oziroma latin2 pisave (pfb, afm, fonts.dir in fonts.scale)
iz recimo ftp streznika drustva uporabnikov linuxa slovenije
ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/, datoteki
l2afm004.zip in l2pfb004.zip). Nato arhiva odpremo v
/usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/, ter ta imenik dodamo v spisek
imenikov s pisavami, ki jih uporabi XWindow streznik. To naredimo
tako, da v datoteko /etc/X11/XF86Config dopisemo:
FontPath "/usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/"
Za tem pozenemo
xset fp+ /usr/X11R6/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/
ter se xset fp rehash. Nato je potrebno v direktoriju
/usr/local/StarOffice3-1/x3p/fontmetrics/ za .afm datoteke narediti
povezave iz /usr/lib/X11/fonts/Type1.Latin2/. Podobno naredimo se za
direktorij /usr/local/StarOffice3-1/x3p/pssoftfonts/, le da sem
povezemo .pfb datoteke. Skoraj smo ze na koncu, v datoteko
/usr/local/StarOffice-3.1/xp3/psstd.fonts dodamo po vzoru ze dodanih
pisav v datoteki fonts.dir iz Latin2 podrocja, vse nove pisave, tako,
da namesto npr. arial.pfb pride arial, namesto -0-0-0-0 pa
-%d-%d-%d-%d... Saj se takoj vidi. Na koncu si premapirajmo se
tipkovnico in sicer s programom xmodmap, tako da izvrsimo xmodmap
xmodmap.si. Ce imate starejsi Xwindow sistem, si boste morda morali
xmodmap.si se popraviti, da vam bosta tipki Backspace in Delete delali
normalno, sicer pa samo pozenete swriter3 in uzivate v dodatnih
slovenskih pisavah.
6.3.3. Applixware
(Boris Pozar, Message-Id: <346044BF.FE97E3AF@guest.arnes.si>)
Z Lugosovega streznika snamemo pisave TrueType v kodnem naboru ISO
8859-2. Potem jih kot root s FontManagerjem dodamo v katalog pisav in
zadeva je resena.
<ftp://ftp.lugos.si/pub/lugos/arhiv/Type1-Latin2-Fonts/l2ttf004.zip>
6.4. Urejevalniki
6.4.1. GNU emacs
Emacs je, tako kot njegov avtor, kontroverzni Richard M. Stallman,
urejevalnik, glede katerega ljudje niso indiferentni: ali ga
obozujejo, ali pa sovrazijo. Emacs je vec kot urejevalnik; je
takorekoc nacin zivljenja. V njem lahko pisete programe, iz njega
poganjate prevajalnik, pisete besedila, poganjate crkovalnik,
poganjate TeX, berete posto in novice... Ko enkrat v resnici dobro
obvladate Emacs, imate realne moznosti, da se vam se dobrsen del
naslednjega stoletja ne bo treba nauciti nobenega novega urejevalnika.
Dokazano pa ljudje shajajo tudi brez njega.
6.4.1.1. Starejse izdaje programa GNU emacs
Privzeta nastavitev urejevalnika je omejitev na sedembitne znake
(ASCII). Nastavitev spremenimo tako, da v datoteko z nastavitvami
dodamo naslednjih nekaj vrstic:
______________________________________________________________________
;; Omogocimo izpis znakov s kodo vecjo od 127
(standard-display-european t)
;; Omogocimo vnos znakov s kodo vecjo od 127
(set-input-mode (car (current-input-mode))
(nth 1 (current-input-mode))
0)
______________________________________________________________________
Prilagoditev Emacsa je mozno izvesti v eni od naslednjih datotek z
nastavitvami:
· /usr/lib/emacs/site-lisp/site-start.el (skupne nastavitve)
· ~/.emacs (osebne nastavitve)
· /usr/lib/emacs/site-lisp/default.el (skupne nastavitve)
Z vnosom in izpisom nasih znakov seveda se ni konec zgodbe o
prilagoditvi Emacsa za slovenscino. Zelimo na primer tudi, da se ukaza
forward-word in backward-word ne bosta zatikala na nasih znakih, ter
da tudi za nase znake pravilno tece pretvarjanje med velikimi in
malimi crkami. S starejsimi izdajami Emacsa to ni vedno povsem
trivialno. Bralcu bo v veliko pomoc zbirka nasvetov Slovenscina in
racunalniki avtorja Alesa Kosirja, v kateri je programu GNU emacs so
posveceno obsirno poglavje. Najdete jo na
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/slolang.html>
6.4.1.2. GNU emacs 20
Z zadnjo izdajo urejevalnika Emacs in standardno slovensko tipkovnico
je prilagoditev posebno enostavna. Vse, kar potrebujemo, je
______________________________________________________________________
;;; Turn on Latin-2 both as input and output method (Emacs 20.*
;;; and onwards)
(set-language-environment "Latin-2")
______________________________________________________________________
Kasneje lahko nacin Latin-2 izberemo za vnos in izpis v menuju Mule /
Set Language Environment / European / Latin-2.
6.4.2. crisp
Crisp je urejevalnik v duhu urejevalnika Brief z burno zgodovino.
Napisal ga je Paul Fox iz Anglije in ga distribuiral kot ``program na
pokusino'' (shareware). Zadnja taksna razlicica je 2.2e iz leta 1991
in je po nekaterih vesteh avtor ne podpira vec. Novejse (trenutno 5.1)
pa trzi podjetje Vital, Inc. iz Teksasa, ZDA. Crisp je nekako blizje
pecejevskemu duhu, kot pa sta Emacs in Vi; ce se nobenega od teh dveh
ne morete navaditi, je morda Crisp prava izbira.
Privzeta nastavitev urejevalnika Crisp 2.2e je, da znakov s kodami od
127 dalje ne prikaze, ampak izpise njihovo sestnajstisko kodo, ki jo
uvede z znakoma \x. Pomaga, ce nalozimo paket z izvorno kodo Crisp in
v datoteki $(SRC)/crisp2.2e/src/crunch/tty/xterm.cr popravimo drugi
argument funkcije set_term_features() iz NULL na "%c". Popravljeni
makroukaz prevedemo:
crunch xterm.cr
Rezultat, popravljeni xterm.cm, postavimo med ostale, navadno v imenik
/usr/local/lib/crisp/macros/tty.
Makro xterm velja, kot bi iz imena sami uganili, za Crisp, pognan v
oknu XTerm znotraj X Window System. Enaka intervencija piscu teh
vrstic ni uspela na linux.cr (konzola) in xcrisp.cr (razlicica Crisp
za X11). Poleg tega se je na starejsi verziji Linuxa (1.0.8) crunch
pritozeval nad predprocesorjem za C, /lib/cpp. Pomagala je logicna
povezava:
ln -s /usr/lib/gcc-lib/i486-linux/2.5.8/cpp /lib/cpp
Ales Kosir je napisal za Crisp makro slovene:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/src/slovene.cr>
Z njim lahko vnasamo nase znake tudi na tipkovnicah, ki nimajo
primernih tipk na nacin: namesto c vtipkamo "c, makro pa pretvori
zaporedje v ustrezen znak. Poleg ISO Latin 1 podpira se nekaj drugih
kodiranj, ki so v uporabi v nasih krajih. Navodila za uporabo so na
voljo tudi prek WWW:
<http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/>
Del distribucije Caldera OpenLinux je tudi ``lahka'' izvedba
urejevalnika Crisp, CRiSP LiTE. Caldera ponuja tudi moznost kasnejse
ugodnejse nadgraditve na polno izvedbo. CRiSP LiTE nima zgoraj
opisanih tezav z vnosom osembitnih znakov.
6.4.3. vi
Urejevalnik vi izvira iz sive davnine Unixa. Zaradi tezav z licencnino
najdete na sistemih Linux namesto originalnega Vi navadno urejevalnik
vim (Vi IMproved) avtorja Brama Moolenaarja, vcasih pa tudi ``elvis'',
delo Steva Kirkendalla, ali nvi iz distribucije BSD 4.4. Ideje, na
katerih temelji ``vi'' so v temeljih ortogonalne na vse, kar ste se o
urejevalnikih naucili pod MS-DOS. Kljub temu pa je glede na to, da je
``vi'' edini urejevalnik, ki zanesljivo obstaja na cisto vsakem Unixu,
pametno poznati nekaj osnovnih ukazov za delo z njim.
Po izkusnjah pisca tako originalni vi kot tudi vim sama po sebi brez
tezav prepuscata osembitne znake. Tezave lahko vcasih povzrocajo
zunanji programi, ki jih klicemo iz urejevalnika (npr. fmt za
poravnavanje besedila). Navadno pomaga, ce v ~/.profile dolocimo
spremenljivko LC_CTYPE (glej poglavje ``Slovenski locale'').
6.5. Elektronska posta
6.5.1. Pine
Pine najprej prebere skupne nastavitve iz /usr/local/lib/pine.conf
(ali /etc/pine.conf, zatem pa se osebne nastavitve iz ~/.pinerc. V
enem ali drugem poiscemo niz character-set in postavimo to
spremenljivko na ISO-8859-2:
______________________________________________________________________
...
# character-set should reflect the capabilities of the display
# you have. Normal default is US-ASCII. Typical alternatives
# include ISO-8859-x, where x is a number between 1 and 9.
character-set=ISO-8859-2
...
______________________________________________________________________
6.5.2. elm
Opozorilo: pisec ze dolgo ne uporablja vec tega programa in zapisanega
ni preveril. Danski in nemski HOWTO trdita, da je bodisi dovolj v
ukazni lupini postaviti spremenljivko LANG na vrednost iso_8859_1,
bodisi v konfiguracijski datoteki ~/.elm/elmrc nastaviti vrednosti
naslednjih spremenljivk:
______________________________________________________________________
...
charset=iso-8859-1
displaycharset=iso-8859-1
textencoding=8bit
...
______________________________________________________________________
Vse ISO 8859-1 bi bilo pri nas verjetno potrebno nadomestiti z ISO
8859-2.
Se enkrat prosim koga, ki ta program v resnici uporablja, da opise
svoje izkusnje.
6.5.3. Netscape Mail
V Netscape Mail 4.06 je mozno pisati nase znake v telesu sporocila, ne
pa tudi v glavi. Ko imamo enkrat namescene nase pisave in urejeno
preslikavo tipkovnice (razdelka ``Pisave pod X11'' in ``Tipkovnica pod
X11''), le se v menuju View postnega programa izberemo ``Encoding'',
tam pa ``Central European (ISO-8859-2)''.
Vesel bom opisa izkusenj z drugimi izdajami programa Netscape Mail.
6.6. Svetovni splet
6.6.1. Lynx
Lynx pozna od izdaje 2.5 dalje tudi kodno stran ISO 8859-2. Nastavimo
jo lahko na enega od treh nacinov. Prvi je, da izberemo O)ptions,
zatem pa C)harset, ter z pritiskanjem na kurzorske puscice izberemo
zeljeni nabor znakov. Drugi je, da v datoteki ~/.lynxrc (osebna
nastavitev) nastavimo
character_set=ISO Latin 2
In zadnji je, da v datoteki /usr/lib/lynx.cfg (skupna nastavitev)
CHARACTER_SET:ISO Latin 2
6.6.2. Netscape Navigator
(Metod Kozelj, Message-id:
<Pine.HPP.3.96.981216083349.17728E-100000@hmljhp.rzs-hm.si>)
Netscape Navigator, pa tudi brkljalnik iz Netscape Communicator,
uporabljata nabor znakov, ki ga nudi X Windows System. Za prikaz nasih
znakov je torej najprej namestiti pisave za X11 (poglavje ``Pisave pod
X11''). Ko Navigator zazenemo, sam ugotovi, da so na voljo tudi pisave
za 'Central European (ISO-8859-2)'. Ce pregledujemo stran, ki
brkljalniku pravilno sporoci uporabljeni nabor znakov, potem Navigator
avtomaticno uporabi pisavo s pravim kodnim naborom. Seveda lahko
spremenimo osnovno velikost crk ali pa obliko za proporcionalno
pisavo.
To storimo tako, da v 'Edit / Preferences / Appearance / Fonts'
dolocimo, da spreminjamo nastavitve za srednjeevropske pisave ('For
the Encoding / Central European (iso-8859-2)'), potem pa izberemo, s
katero pisavo naj Navigator prikazuje tekste. Navigator nam sam ponudi
le pisave s pravim naborom znakov.
Ce pregledujemo strani, ki imajo sicer pravilen razpored crk (razpored
ISO 8859-2 in ne Windows-1250), pa Navigator ne uporabi pisave s
pravim razporedom crk, lahko razpored preklopimo rocno z izbiro ,,View
/ Encoding / Central European (ISO-8859-2)``.
Ob izbiri pisave s pravilnim razporedom crk in ob pravilnem razporedu
tipk na tipkovnici lahko uporabljamo nase crke tudi pri pisanju v
modulu 'Page Composer'.
Netscape Communicator 4.06 in novejsi znajo na Unixih, ki imajo
namescene pisave ISO 8859-2, prikazati tudi strani, napisane v kodni
strani Microsoft CP1250, oznacene kot windows-1250 v glavi.
6.6.3. Spletni strezniki
Opomba: spodnje besedilo je prevod navodil ,,Configuring WWW Server
for ISO 8859-2`` http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/app/httpd.html,
ta pa se v veliki meri naslanjajo na besedilo Marka Martinca ,,Resitev
problema slovenskih sumnikov v HTML dokumentih``
http://www.ijs.si/doc/www-csz.html.
6.6.3.1. Nacela
1. Dolocilo HTTP zahteva, da prenosni protokol HTTP prenasa tok
podatkov brez omejitve na nabor ASCII ali izpisljive znake. To
vkljucuje osembitne znake, sestnajstbitne znake kot npr. ISO10646
ali daljnovzhodne jezike, slike, animacije, zvok ipd.
2. Vsebino spisa doloca glava MIME (vrstica Content-Type. To je edina
informacija o zvrsti informacije, ki jo ima na voljo brskalnik,
zato mora odrazati pravo vsebino spisa.
3. Privzeto kodni razpored (terminologija MIME/HTTP uporablja izraz
,,nabor znakov``) za spise HTML je ISO 10646 oz. njegova osembitna
podmnozica ISO 8859-1. Vsak spletni brskalnik mora biti zmozen
prikazati spis HTML, ki uporablja kodni razpored ISO 8859-1. Glava
MIME za spise HTML, kodirane po ISO 8859-1, je:
Content-Type: text/html
4. Dolocilo HTTP dovoljuje, da z dodatnim dolocilom charset v vrstici
Content-Type glave MIME izberemo drug kodni razpored. Naceloma je
dovoljen katerikoli kodni razpored, registriran pri IANA Character
Set Registry. Iz prakticnih razlogov pa je priporocljivo, da se
omejimo na naslednje entitete HTTP:
charset = "US-ASCII"
| "ISO-8859-1" | "ISO-8859-2" | "ISO-8859-3"
| "ISO-8859-4" | "ISO-8859-5" | "ISO-8859-6"
| "ISO-8859-7" | "ISO-8859-8" | "ISO-8859-9"
| "ISO-2022-JP" | "ISO-2022-JP-2" | "ISO-2022-KR"
| "UNICODE-1-1" | "UNICODE-1-1-UTF-7" | "UNICODE-1-1-UTF-8"
| token
Entiteta, ki je definirana pri IANA Character Set Registry, mora pred&SHY;
stavljati nabor znakov, kot je bil prijavljen pri IANA. Prazna
entiteta implicira nabor ISO 8859-1 (kar vkljucuje US-ASCII, ki je
njegova podmnozica).
Spise HTML, kodirane v skladu s kodnim razporedom ISO 8859-2, morajo
potemtakem vsebovati v glavi MIME vrstico
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
Pri tem presledek med podpicjem in charset=ISO-8859-2 ni obvezen.
5. Numericne entitete oblike &#nnn; dolocajo pismenko s kodo nnn v
referencnem razporedu znakov (ISO 8859-1 oz. ISO 10646), ne pa v
trenutno izbranem. Na ta nacin torej sploh ne moremo uporabljati
nasih znakov, kodiranih skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2,
lahko pa uporabimo 16-bitne kode ISO 10646. Crko c (mali C s
kljukico) lahko torej zapisemo kot č. In samo tako.
6.6.3.2. Prakticni oziri
Kdaj je uporaba kodnega razporeda ISO 8859-2 priporocljiva, kdaj pa
ne? Znotraj intraneta (notranjega informacijskega sistema) v okolju,
kjer se uporablja ISO 8859-2, je morda smiselno ta razpored uporabiti
za vse spise. Ce pa je informacija namenjena sirsemu obcinstvu, pa je
potrebno vedeti, da je uporabniki zunaj srednje ali vzhodne Evrope,
kjer se ta kodni razpored uporablja, informacije morda ne bodo mogli
prikazati. Veljavno dolocilo prenosnega protokola HTTP namrec od
spletnih brskalnikov ne zahteva, da prikazejo spise HTML, ki
uporabljajo kodni razpored ISO 8859-2. V primeru, da brskalnik ne
zmore prikazati strani v zahtevanem kodnem razporedu, lahko ta problem
ignorira in stran (nepravilno) prikaze v nekem drugem kodnem razporedu
(navadno ISO 8859-1), ali pa ponudi, da spis shranimo na disk. Zato je
priporocljivo, da vstopne tocke v vas informacijski sistem ne
uporabljajo kodnih razporedov, razlicnih od ISO 8859-1.
6.6.3.3. Podrobnosti izvedbe
Obdelali bomo tri metode, s katerimi lahko spletni streznik
prilagodimo, da pravilno postreze uporabniku s spisom, kodiranim po
ISO 8859-2:
· dolocitev nove pripone za staticne spise, kodirane po ISO-8859-2,
in vezava le-te na na primeren tip spisa v glavi MIME
· dinamicno prekodiranje spisov
· uporaba posebnosti streznika ali brskalnika
6.6.3.4. Dolocitev nove pripone za staticne spise
Ob zahtevku za spis vecina spletnih streznikov izve zvrst staticnih
spisov iz pripone datoteke ter na osnovi tega izdela glavo MIME, s
katero opremi spis, preden ga izroci prejemniku. Vec razlicnih pripon
lahko ustreza isti zvrsti spisa (priponi .jpeg in .jpg na primer obe
dolocata zvrst image/jpeg), obratno pa ne - ena pripona lahko doloca
kvecjemu eno zvrst spisa.
Nobene splosne metode ni, ki bi dovoljevala uporabo pripone .html za
spletne spise, kodirane bodisi v skladu s kodnim razporedom ISO
8859-1, bodisi ISO 8859-2, in pricakovala od spletnega streznika, da
se bo nekako odlocil, s kaksno glavi MIME bo opremil ene in druge. Ena
moznost je vsekakor, da pripono .html trajno vezemo na zvrst spisov
HTML, kodirani skladno s kodnim razporedom ISO 8859-2. Ta resitev ima
seveda ocitno pomanjkljivost za obcinstvo, ki ne more prikazati tega
nabora znakov.
Tukaj predlagana resitev izkorisca zmoznost spletnih streznikov, da
dolocijo novo pripono datoteke in jo vezejo na zvrst spisa text/html;
charset=ISO-8859-2 v glavi MIME. To moznost podpira vecina spletnih
streznikov. Streznika W3C ter NCSA httpd (ter vse njune izpeljanke,
npr. Apache) uporabljata ukaz AddType v nastavitveni datoteki za
vezavo dodatnih zvrsti spisov na nove pripone datotek. Z enostavno in
domisleno shemo (glej Resitev problema slovenskih sumnikov v HTML
dokumentih lahko zagotovimo pravilne glave MIME za zvrsti spisov, ki
uporabljajo kodne razporede, razlicne od ISO 8859-1. Ce na primer
dolocimo pripono .html-l2 za spise, kodirane skladno s kodnim
razporedom ISO 8859-2, moramo v nastavitveni datoteki dodati vrstico:
· Streznik W3C httpd (CERN httpd): v datoteki httpd.conf dodamo:
AddType .html-l2 text/html;charset=ISO-8859-2 8bit 1.0
· Streznik NCSA httpd: v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 .html-l2
· Streznik Apache se od NCSA httpd razlikuje samo po manjkajoci piki:
v datoteki srm.conf dodamo:
AddType text/html;charset=ISO-8859-2 html-l2
6.6.3.5. Dinamicno prekodiranje
Na vsakem spletnem strezniku, ki podpira vmesnik Common Gateway
Interface (CGI) lahko izvedemo dinamicno prekodiranje spletnih spisov.
Poleg dobrih strani (iz enega samega izvora lahko ponudimo spletni
spis v mnogo razlicnih kodnih razporedih) ima ta metoda tudi slabe:
pretvarjanje spisa po eni strani porablja procesorski cas streznika,
po drugi pa dinamicnih spisov posredniki (angl. proxy) navadno ne
shranjujejo v medpomnilniku, zato z njimi dodatno obremenjujemo
komunikacijske vode.
Primera skriptov, ki izvajata dinamicno prekodiranje:
· slovene - paket za dinamicno pretvarjanje spletnih spisov iz
kodnega razporeda JUS I.B1.002 v CP852, CP1250, ISO 8859-2 ter US-
ASCII (s precrkovanjem iz CSZ v CSZ). Avtor Tadej Vodopivec,
Ljubljana, Slovenija.
· pl-conv - skript v Perl za dinamicno pretvarjanje kodiranja
spletnih spisov med ISO 8859-2, CP852, CP1250, Mazowia, Apple
RomanCE in US-ASCII (s precrkovanjem). Avtor Jaroslaw Strzalkowski,
Krakow, Poljska.
Sledijo tri resitve, ki uporabljajo posebnosti in nestandardne
razsiritve programske opreme. Prvi dve se nanasata na spletni
streznik, zadnja na priljubljeni spletni brskalnik Netscape Navigator.
Istega problema se je lotil G. Nicol s predlogom ``MIME Header
Supplemented File Type''.
6.6.3.6. Metainformacija za spletni streznik W3C
Spletni streznik W3C (nekoc poznan kot CERN WWW) omogoca dodajanje
metainformacije v glave MIME odhodnih spisov.
Po privzeti nastavitvi isce streznik metainformacije v datotekah s
pripono .meta podimenik .web imenika s spisi. Ce na primer spletne
spise hranimo v imeniku /WWW/Hypertext in zelimo opremiti spis
isolatin2.html v njem s pravilno glavo MIME, napravimo to takole:
· Ce se ne obstaja, najprej ustvarimo podimenik .web:
$ mkdir /WWW/Hypertext/.web
· Zatem v tem podimeniku ustvarimo datoteko z metainformacijami. Za
datoteko isolatin2.html se bo ta imenovala isolatin2.html.meta.
Datoteka mora vsebovati glavo MIME v obliki, kot jo predpisuje
format RFC822. V nasem primeru je to ena sama vrstica:
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
6.6.3.7. Datoteke ASIS za streznik Apache
Streznik Apache doloca poseben tip datoteke, imenovan ASIS. Streznik
poslje datoteko ASIS odjemniku natancno taksno, kot je (angl. ``as
is''), ne da bi jo opremil z glavo, ki jo sicer zahteva protokol HTTP.
Datoteka sama mora zato vsebovati vsa potrebna polja, ki jih zahteva
protokol HTTP, tem sledi prazna vrstica in vsebina spisa HTML.
V nastavitveni datoteki za streznik dolocimo, da pripona .asis pripada
zvrsti spisa httpd/send-as-is:
AddType httpd/send-as-is asis
Primer datoteke ASIS:
Status: 200 OK
Content-Type: text/html; charset=ISO-8859-2
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Hello world</TITLE>
</HEAD>
<BODY>
<H1>Zivjo svet!</H1>
</BODY>
</HTML>
Kot vidite, morate v datoteko vkljuciti tudi tromestno odzivno kodo
streznika. Streznik vedno doda polji Date: in Server:, zato teh ne
smemo vkljuciti v datoteko.
6.6.3.8. Znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV
V dolocilu HTTP 2.0 predlagana znacka <META> z oznacbo HTTP-EQUIV je
bila predlagana kot neobvezna metoda, s katero lahko streznik potegne
dodatno metainformacijo iz zaglavja (<HEAD>) spletnega spisa in jo
uporabi pri tvorjenju glave MIME. Piscu teh vrstic ni znano, da bi
kateri streznik to v resnici tudi pocel. Tovrstno razclenjevanje
spletnih spisov verjetno predstavlja preveliko obremenitev za procesor
in bi se mocno poznalo pri odzivnosti spletnega streznika. Pac pa so
namesto tega zaceli to informacijo uporabljati spletni brskalniki
(Netscape Navigator, na primer, to pocenja od izdaje 2.0 dalje).
Primer spisa z metainformacijo o uporabljenem kodnem razporedu v
zaglavju spisa:
<HTML>
<HEAD>
<TITLE>Naslov<TITLE>
<META HTTP-EQUIV="Content-Type"
CONTENT="text/html; charset=ISO-8859-2">
</HEAD>
<BODY>
Besedilo...
</BODY>
</HTML>
6.7. Delo na oddaljenem racunalniku
Z ukazoma telnet ali rlogin lahko prek omrezja TCP/IP delamo na drugem
racunalniku.
Tezave z osembitnimi znaki pri tem so redko posledica napacne
nastavitve v maloprej omenjenih programov, saj privzeti nastavitvi pri
obeh podpirata osembitne znake. V primeru tezav se poleg teh programov
splaca pogledati se
· nastavitev ukazne lupine (poglavje ``Ukazne lupine'')
· nastavitev terminala (fizicnega ali virtualnega). Eksplicitno ga
lahko nastavimo z ukazom
stty -parenb -istrip cs8
· in na koncu res nastavitev programov telnet ali rlogin
6.7.1. Telnet
Telnet eksplicitno pripravimo do vzpostavitve osembitne zveze z ukazom
toggle binary:
~> telnet
telnet> toggle binary
Negotiating binary mode with remote host.
telnet> open racunalnik
Telnet omogoca tudi, da si nastavitve za izbrane racunalnike vnesemo v
nastavitveno datoteko, ~/.telnetrc. Vnosi imajo obliko:
...
biofiz.mf.uni-lj.si
set binary true
...
6.7.2. rlogin
Privzet nacin zveze pri programu ``rlogin'' je osembiten, eksplicitno
pa lahko to dolocimo z dolocilom ``-8'':
rlogin racunalnik -8
6.8. TeX in LaTeX
Poslovenjenje paketa LaTeX obsega
· 7- in 8-bitni nacin vnosa nasih znakov
· nacin izpisa nasih znakov
· poslovenjenje izpisov ``Contents'', ``Figure'' ipd.
· slovenska pravila za deljenje besed
· prilagoditev programa LyX: vizualnega okolja za vnos besedil v
LaTeX in Linuxdoc DTD
Urejanje stvarnega kazala po slovenski abecedi zaenkrat se ne gre
avtomaticno. Pokazemo, kako lahko tezavo z nekaj truda obvozimo.
Podporo za neangleske jezike v LaTeXu je poenotil paket babel
Johannesa Braamsa z Nizozemske, ki je standardni del vseh sodobnih
distribucij paketa TeX na Linuxu, kot sta teTeX in NTeX:
<ftp://sunsite.informatik.rwth-aachen.de/pub/comp/tex/teTeX/>
<http://web.mathematik.uni-stuttgart.de/ntex/WWW/>
Z uporabo izbire ``slovene'' v paketu babel se avtomaticno izberejo
slovenska imena pod- in nadnapisov, naslovov ipd., slovenska pravila
za zlogovanje besed (ce imamo namescene slovenske zlogovalne vzorce;
poglavje ``Slovenska pravila za deljenje besed''), in 7-bitni nacin
vnosa znakov "c"s"z:
\usepackage[slovene]{babel}
V novi razlicici LaTeXa (LaTeX2e) lahko s paketoma fontenc in inputenc
izberemo tudi 8-bitno kodno tabelo T1 (znano tudi kot DC ali Cork) in
8-bitni vnos znakov. Primer celotnega spisa v LaTeXu:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\begin{document}
Ceprav se pouk na zeleznicarski soli v Sentvidu obicajno konca
sele ob stirih, odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje in Zetale domov
ze cetrt cez tri.
\end{document}
______________________________________________________________________
6.8.1. LaTeX 2.09
V starejsi razlicici paketa LaTeX, LaTeX 2.09, ne moremo uporabiti
mehanizma inputenc. Pomagamo si s stilom latin2.sty Andreja Brodnika.
Primer uporabe:
______________________________________________________________________
\documentstyle[latin2]{article}
\begin{document}
...
\end{document}
______________________________________________________________________
Stil latin2 je na voljo na vseh streznikih CTAN, npr.
<ftp://ftp.dante.de/tex-archive/macros/latex209/contrib/latin2/>
6.8.2. Slovenska pravila za deljenje besed
Datoteko s slovenskimi pravili za zlogovanje besed je v okviru svoje
diplomske naloge leta 1990 izdelal Matjaz Vrecko, in jo predal v last
slovenskemu drustvu uporabnikov sistema TeX (TeXCeH). Na voljo je za
individualno uporabo brez namena pridobivanja premozenjske koristi. Od
leta 1995 dalje zanjo skrbi dr. Leon Zlajpah z IJS, ki jo je
posredoval tudi skrbniku sistema sistema babel za tujejezicno podporo
v sistemu TeX, Johannesu Braamsu. Sistem babel praviloma dobimo skupaj
z distribucijo sistema TeX. Trenutno zadnja izdaja je 2.3, datirana
1997-04-15.
V distribuciji teTeX, ki je najbolj priljubljena distribucija na
Unixu, vklopimo podporo za slovenske delilne vzorce tako, da kot
administrator pozenete program texconfig. V menuju izberemo moznost
HYPHEN - hyphenation table (tex/latex). Program texconfig pri tej
izbiri pozene urejevalnik vi in vanj nalozi datoteko language.dat. Za
tiste, ki ga ne poznate, najnujnejse o uporabi le-tega: levo, desno,
gor in dol po besedilu se premikate s tipkami h, l (mali L), j in k.
Znak pobrisete tako, da kurzor pripeljete nanj in pritisnete tipko x.
Datoteko shranite in zakljucite z delom s pritiskom na tipko Esc in
vpisom :wq (dvopicje, mali W, mali Q), ki mu sledi Enter. Oborozeni s
tem znanjem v datoteki language.dat pobrisemo komentar (znak za
procent) pred zapisom slovene sihyph22.tex, shranimo in zapustimo
urejevalnik. Program texconfig bo avtomaticno ustvaril nove formatne
datoteke z vgrajenimi delilnimi vzorci.
Pisec teh vrstic je imel nepojasnjene tezave z datoteko sihyph22.tex,
ki so enako cudezno izginile, ko mu je dr. Zlajpah poslal novo izdajo
slovenskih delilnih vzorcev. Dobimo jo lahko na ftp://sizif.mf.uni-
lj.si/pub/i18n/tex/sihyph23.tex in jo postavimo ob bok stari datoteki,
navadno v imenik /usr/TeX/texmf/tex/generic/hyphen/. Pozenemo
texconfig, tam najprej osvezimo seznam datotek (izbira REHASH -
rebuild ls-R database), zatem pa ponovimo postopek iz prejsnjega
odstavka, s tem, da ime sihyph22.tex popravimo v sihyph23.tex.
Dodatne informacije o slovenski skupini uporabnikov TeX najdete na
<http://vlado.fmf.uni-lj.si/texceh/texceh.htm>
6.8.3. LyX
(Roman Maurer, <roman.maurer@fmf.uni-lj.si>)
Ce uporabljamo LyX s standardno slovensko tipkovnico (102/105 tipk),
ga lahko enostavno prilagodimo za delo s slovenscino:
1. Tipkovnica v strezniku Xwindow mora biti nastavljena tako, da z njo
v splosnem lahko vnasamo nase znake (to je opisano v razdelku ``X
Window System'' poglavja ``Tipkovnica'').
2. Pozenemo LyX in nastavimo:
Options / Screen Fonts / Font Norm = iso8859-2
Zal izgleda, da LyX tega podatka nikamor ne shrani. Zato moramo rocno
dodati v datoteko lyxrc (sistemska je navadno v imeniku
/usr/share/lyx/, uporabniska pa v ~/.lyx/) naslednjo vrstico:
\font_norm iso8859-2
3. Odpremo (nek) dokument in izberemo:
Layout / Document / Language = slovene
Layout / Document / Encoding = latin2
Layout / Paper / Papersize = A4
Layout / Quotes = ,,text`` & Double
4. Ce zelimo te nastavitve uporabljati v vseh nasih dokumentih (in to
seveda zelimo), uporabimo se izbiro
Layout / Save layout as default
5. Kadar uporabimo razred "letter" namesto "article", odgovorimo
pritrdilno na vprasanje:
"Should I set some parameters to letter the defaults
of this document class?"
Zaradi napake v LyXu do vkljucno 1.0.0pre2 ni mogoc vnos 8-bitnih
znakov v matematicnem tekstovnem nacinu (math text mode). Pomagamo si
tako, da postavimo kar celo formulo kot TeXovo kodo ("tex-mode" - s
tem sicer izgubimo WYSIWYG). Razvijalci LyX-a so o napaki obvesceni in
jo bodo verjetno popravili v naslednjih izdajah.
7-bitni vnos sumnikov kot "c"s"z je otezen, ker LyX avtomaticno
pretvori dvojni narekovaj v dva enojna. Prva misel je, da si lahko
spet pomagamo z izbiro "tex-mode", udobnejsa moznost pa je, da
predefiniramo dvojni narekovaj. V datoteko emacs.bind (ali pa
cua.bind, kar ze uporabljamo) dodamo vrstico:
\bind "S-quotedbl" "accent-caron"
Nase znake bomo zdaj dobili s pritiskom na "c"s"z. S tem zal izgubimo
avtomaticno pretvarjanje dvojnega narekovaja v dva enojna, a vsega pac
ne moremo imeti...
Datoteka emacs.bind je v imeniku ~/.lyx/bind/. Ce je se ni, lahko
napravimo kopijo sistemske z imenika /usr/share/lyx/bind/ in jo
popravimo.
Ce imamo staro slovensko tipkovnico (ameriska s csz namesto ~{`),
lahko uporabimo premapiranje tipkovnice v Latin 2 Alena Salamuna
<alen.salamun@medinet.si>:
Options / Keyboard / Primary = slovene
Ustrezna datoteka slovene.kmap je tipicno v imeniku
/usr/share/lyx/kbd/.
Takole pa lahko uporabimo crkovalnik ``ispell'' za crkovanje
slovenskih spisov:
Edit / Spellchecker / Spellchecker Options
* Use alternate language: slovensko
* Extra special chars allowed in words: cszCSZ
V slovenski izdaji urejevalnika LyX pa:
Uredi / Crkovalnik / Izbire crkovalnika
* Uporabi drug jezik: slovensko
* Dodatni posebni znaki, dovoljeni v besedah: cszCSZ
6.8.4. Pregled besedila na zaslonu
V Evropi je standardni format papirja A4, kar moramo dopovedati tudi
programom za pregled besedila na zaslonu:
XDvi
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) dodamo vrstico
________________________________________________________________
XDvi.paper: a4
________________________________________________________________
Ghostview
V datoteko ~/.Xresources (osebna nastavitev) ali pa v datoteko
/usr/lib/X11/app-defaults/Ghostview (skupna nastavitev) dodamo
vrstice:
________________________________________________________________
! Ghostview naj uporablja format A4
*pageMedia: A4
! Tudi Ghostscript naj uporablja format A4
*Ghostview.interpreter: gs
*Ghostview.arguments: -sPAPERSIZE=a4
________________________________________________________________
Ker tiskamo prek Ghostscripta tudi iz drugih programov, ne le iz
Ghostview, je pametno, ce mu v nastavitveni datoteki (navadno
/usr/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps ali
/usr/local/share/ghostscript/izdaja/gs_init.ps) globalno izberemo
velikost strani A4. Poiscemo spodnjo vrstico in jo odkomentiramo
(pobrisemo zacetni znak za procent):
% (a4) /PAPERSIZE where { pop pop } { /PAPERSIZE exch def } ifelse
6.8.5. Stvarna kazala
Najpogostejse orodje za izdelavo stvarnih kazal v sistemu TeX je
Makeindex. Ta je le omejeno lokaliziran (poleg angleskih pozna se
nemska pravila za razvrscanje) in nase abecede ne pozna.
Stvarno kazalo v LaTeX izdelamo z ukazom \makeindex v preambuli; vsako
besedo, ki jo zelimo vnesti v kazalo, pa moramo posebej oznaciti z
ukazom \index{vnos}. Ker navadno zelimo stvarno kazalo tudi izpisati,
dodamo se ukaz \printindex, ta pa je definiran v makropaketu makeidx.
Zgled, datoteki recimo zelez-sola.tex, naj ilustrira povedano:
______________________________________________________________________
\documentclass[a4paper]{article}
\usepackage[slovene]{babel}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin2]{inputenc}
\usepackage{makeidx}
\makeindex
\begin{document}
Ceprav se pouk na zeleznicarski
soli\index{s~ola@sola!z~eleznic~arska@zeleznicarska} v
Sentvidu\index{S~entvid@Sentvid} obicajno konca sele ob stirih,
odpesacijo ucenci iz obcin Zelimlje\index{Z~elimlje@Zelimlje} in
Zetale\index{Z~etale@Zetale} domov ze cetrt cez tri.
\printindex
\end{document}
______________________________________________________________________
Trik je v tem, da makeindex dopusca skladnjo \index{vnos1@vnos2}, kjer
je vnos1 tisti, po katerem se kazalo ureja, vnos2 pa besedilo, ki se v
resnici izpise. Naso crko C zato pisemo kot C~ (znak ~ je v kodnem
razporedu ASCII za vsemi crkami), in tako bo zanesljivo uvrscena za
vsemi C. Besedilo prevajamo v treh korakih:
latex zelez-sola
makeindex zelez-sola
latex zelez-sola
Prvi latex iz datoteke zelez-sola.tex izdela datoteko zelez-sola.idx,
ukaz makeindex to uredi in iz nje izdela datoteko zelez-sola.ind, to
pa vsrka drugi ukaz latex.
6.9. groff
Groff nudi precej omejeno podporo za nase znake. Pri izpisu na zaslon
(nacin nroff) lahko goljufamo tako, da zapisemo datoteko z osembitnimi
znaki ISO Latin 2, programu pa lazemo (izbira -Tlatin1), da so
kodirani po razporedu ISO Latin 1.
Henryk Paluch je napisal paket groff-latin2, s katerim lahko nase
znake vnasamo kot makroukaze, na primer:
\('a a z ostrivcem
\(vc c s stresico
\vou u s krozcem
Izpis v obliki PostScript v casu pisanja tega spisa se vedno ne
deluje, ceprav bi se mehanizme iz paketa ``ogonkify'' Juliusza
Chroboczka podobno kot v programu ``a2ps'' verjetno dalo uporabiti
tudi tu. Se najvecji problem je verjetno ta, da je paket ``groff''
osirotel, saj ga prvotni avtor, James Clark, ne vzdrzuje vec. Za
paket groff-latin2 zdaj skrbi Jan Kasprzak <kas@fi.muni.cz>, najdete
ga na
<ftp://ftp.fi.muni.cz/pub/localization/groff/>
6.10. Perl
Od izdaje 5.004 dalje tudi Perl podpira lokalizacijo. Nastaviti moramo
primerne spremenljivke okolja in bodisi v programu uporabiti klic
______________________________________________________________________
use locale;
______________________________________________________________________
bodisi poklicati Perl z izbiro -Mlocale. Nekaj primerov; preizkus smo
si sposodili pri Janu Pazdziori:
______________________________________________________________________
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:z:i:s:c:e:
~> LC_CTYPE=C perl -Mlocale -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:zi:sce:
~> LC_CTYPE=sl_SI.iso88592 perl -e '$_="tezisce\n"; s/\w/$&:/g; print;'
t:e:zi:sce:
______________________________________________________________________
Kot vidimo, je samo v prvem primeru, ko smo izvedli oboje: nastavili
spremenljivko LC_CTYPE in Perl poklicali z izbiro -Mlocale, nase znake
res uposteval kot crke (\).
6.11. Crkovanje: ispell
Vecina sodobnih distribucij Linuxa ze pride s crkovalnikom Ispell;
manjka pa mu slovenski besedni zaklad. Tega najdete v datoteki
<ftp://sizif.mf.uni-lj.si/pub/i18n/ispell/slovensko.tar.gz>
Arhivska datoteka vsebuje dve datoteki, slovensko.hash in sloven&SHY;
sko.aff. Postavimo ju tja, kjer Ispell ze hrani leksikone za ostale
jezike. Pri piscu teh vrstic je to /usr/lib/ispell/; ce pri vas ni, si
lahko morda pomagate s tem, da s find poskusite poiskati datoteko
english.aff. Osnovni slovenski leksikon izvira iz baze, ki jo je pod&SHY;
jetje Amebis d.o.o. prispevalo za mednarodni projekt MULTEXT-East; s
posredovanjem dr. Tomaza Erjavca z odseka za inteligentne sisteme na
Institutu Jozef Stefan pa je na voljo za nepridobitno uporabo.
Ispell uporabljamo tako, da mu v ukazni vrstici podamo jezik, v
katerem je napisano besedilo, na primer english, deutsch, francais ali
slovensko:
ispell -d slovensko besedilo.txt
Natancnejsa navodila za ravnanje s programom Ispell boste nasli v
prirocniku, vec o prilagoditvi paketa ispell za slovenscino si lahko
preberete na strani Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Ispell s
slovenskim besednim zakladom poganja tudi spletni crkovalnik Trubar
istega avtorja:
<http://nl.ijs.si/cgi-bin/truform.pl>
6.12. Pretvarjanje med razlicnimi kodiranji
Razen ISO Latin 2 vsebuje vse nase znake se nekaj drugih naborov:
Microsoft Codepage 1250, IBM Codepage 852, JUS I.B1.002, Apple MacOS-
CE, Apple MacOS-Croatian, Kamenicky, ISO Latin 4, ISO Latin 6, ISO
Latin 7 itd.
Ceprav ni tezko napisati programcka za pretvorbo iz enega kodnega
nabora v drugega, je pripravno uporabiti ze izdelan program. Eden
takih je GNU recode, dostopen npr. na strezniku ARNES:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/recode/recode-3.4.tar.gz>
Starejse izdaje GNU recode (pred 3.5) ne poznajo Microsoftovih kodnih
strani 1250-1259.
Uporaba je enostavna:
recode yu:latin2 datoteka
pretvori datoteko iz kodnega nabora JUS I.B1.002 v kodni nabor ISO
Latin 2. Kot obicajno izda tudi tu izbira --help se dodatne moznosti.
Novejse izdaje programa recode (ki poznajo tudi nekaj vec kodnih
naborov), uporabljajo malo drugacno skladnjo:
recode yu..latin2 datoteka
Po izkusnjah pisca pa je precrkovanje (npr. ,,nabori`` latex ali flat)
se vedno omejeno na pretvorbo iz in v nabor ISO 8859-1. Novejse
(preizkusne) izdaje programa recode najdete na:
<ftp://ftp.iro.umontreal.ca/pub/recode/>
6.13. Drugi programi
6.13.1. Pregledovalnik less
Less (avtor Mark Nudelman) je program za pregledovanje besedil na
zaslonu, in je priljubljena zamenjava standardnega more.
Less prilagodimo za izpis osembitnih znakov z nastavitvijo v
~/.profile:
LESSCHARSET=latin1; export LESSCHARSET
latin1 namesto latin2 ni pomota. Less zaenkrat slednjega se ne pozna,
ker pa ga pravzaprav zanima samo, kateri znaki so obicajni, kateri pa
kontrolni (ki zahtevajo posebno obravnavo), ker pa je razpored znakov
enak v celotni druzini ISO 8859, lahko izberemo kar latin1. Namesto
tega lahko tudi eksplicitno navedemo zaporedje tipa znakov v naboru:
LESSCHARDEF="8bcccbcc18b95.33b."; export LESSCHARDEF
Vsi nabori iz druzine ISO 8859 imajo osem binarnih znakov (posebnih
znakov, ki jih praviloma ni v besedilih), tri kontrolne znake, binarni
znak, dva kontrolna znaka, osemnajst binarnih znakov, 95 navadnih
znakov, 33 binarnih znakov, in normalne znake do konca tabele.
6.13.2. Koledar gcal
Vsi sistemi Unix imajo vgrajen koledarcek cal, ki pa je precej
anglocentricen. Thomas Esken iz Nemcije je napisal alternativni
koledarcek gcal. Od izdaje 2.40 dalje pozna tudi slovenske praznike.
Najdemo ga na obicajnih mestih distribucije GNU. Najblizje je
verjetno:
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Spodnja vrednost spremenljivke GCAL ustreza nasim razmeram:
GCAL="--cc-holidays=SI --gregorian-reform=1582"; export GCAL
7. Tiskanje
Pri tiskanju lahko naletimo na razlicne situacije:
· Tiskalnik neposredno podpira ISO Latin 2
· Tiskalnik podpira enega od ostalih osembitnih naborov z nasimi
znaki (npr. kodno stran 852), ali pa sedembitni nabor JUS I.B1.002
· Tiskalnik razume PostScript
· Tiskalnik ne podpira nicesar drugega razen ASCII
Zadnja moznost ni predmet obravnave tega spisa.
7.1. Tiskalniki, ki podpirajo ISO Latin 2
Nekaj novejsih tiskalnikov ze neposredno podpira kodni razpored ISO
Latin 2. Med njimi so
· Hewlett-Packard LaserJet 4 Plus in 4M Plus
· Hewlett-Packard LaserJet 5L
· Epson FX-2170 (NLSP)
· Epson LQ-870 (NLSP)
· Epson LQ-2070 (NLSP)
· Epson LQ-2170 (NLSP)
· Epson DLQ-3000 (NLSP; letnik 1996 in novejsi)
· Fujitsu DL700
· Fujitsu DL1150/1250
· Fujitsu DL3700/3800
· Fujitsu DL6400/6600
Vse, kar morate storiti, je izbrati pravilno kodno stran v
tiskalniku. Ubezna sekvenca za tiskalnike Hewlett-Packard (PCL) in
Epson (ESC/P2) so naslednje
PCL
Tole menda deluje:
________________________________________________________________
\033(2N\033(s0p12h0s0b4099T
________________________________________________________________
ESC/P2
Z ukazom ESC ( t prepisemo kodno tabelo ISO 8859-2 v drugo
tabelo tiskalnika; zatem z ukazom ESC t izberemo drugo tabelo
tiskalnika (strani C-73 in C-77 v ,,Epson ESC/P Reference
Manual``, december 1997):
________________________________________________________________
\033(t\003\000\002\177\002\033t\002
________________________________________________________________
Oznaka \033 je osmiska koda znaka Escape.
Eden od nacinov, kako z /etc/printcap prilagodimo okolje za tiskanje
na tak tiskalnik, je podrobneje opisan v razdelku ``Tiskalniki, ki
podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki''.
7.2. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki
Ce tiskalnik podpira kak drug nabor z nasimi znaki (ne dolgo nazaj je
bila ustaljena praksa, da je bil ROM v tiskalnikih zamenjan z EPROM, v
njem pa svedski znaki zamenjani z znaki po JUS I.B1.002), lahko s
primerno nastavitvijo v /etc/printcap se vedno tiskamo spise, kodirane
po ISO Latin 2.
Primerno moramo dopolniti datoteko /etc/printcap. Za zgled si oglejmo
tiskalnik Epson, ki ima znake po JUS I.B1.002 na mestu svedskega
nabora.
______________________________________________________________________
lp|ascii|epson|Epson LQ-850:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/usr/spool/lpd/epson:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
jus|Epson LQ-850 z znaki JUS I.B1.002:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/jus:\
:if=/usr/spool/lpd/jus_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
latin2|text|Epson LQ-850 z znaki ISO Latin 2:\
:lp=/dev/null:\
:sd=/usr/spool/lpd/latin2:\
:if=/usr/spool/lpd/latin2_filter:\
:lf=/usr/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Zgled ima tri tiskalniske vrste. Prva je dejanski tiskalnik z
ameriskim (ASCII) naborom znakov. Druga uporablja filter
/usr/spool/lpd/jus_filter:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Datoteko torej precedimo skozi filter /usr/spool/lpd/jus_epson in jo
postavimo v prvo tiskalnisko vrsto. Filter jus_epson ne napravi
drugega, kot da na zacetku doda kodo za preklop v svedski nabor,
prepise datoteko z vhoda na izhod, in na koncu doda kodo za preklop
nazaj v ameriski nabor. To je tudi edini del programja, ki je odvisen
od vrste tiskalnika:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# Tiskanje besedil kodiranih po JUS I.B1.002 na tiskalnik Epson LQ
#
# Izberemo slovenski (svedski) nabor
/bin/echo -ne "\033R\005\c"
# Izpisemo dokument
cat
# Izberemo ameriski nabor
/bin/echo -ne "\033R\000\c"
______________________________________________________________________
Tretja vrsta uporablja podoben filter kot druga, le da ta najprej
pretvori besedilo iz Latin 2 v JUS, zatem uporabi ze opisani filter za
to, da doda na zacetku in na koncu potrebno kodo za tiskalnik, in
koncno táko datoteko postavi v prvo vrsto.
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
/usr/local/bin/recode --force latin2:yu | \
/usr/spool/lpd/jus_epson | lpr -Pascii
______________________________________________________________________
Zgled predpostavlja, da je pot do programa recode
/usr/local/bin/recode. Izbiro --force moramo uporabiti, ker je pres&SHY;
likava neobrnljiva -- v Latin 2 imamo tako sumnike kot zavite
oklepaje, v JUS pa samo se prve.
Za ta zgled smo morali v imeniku /usr/spool/lpd ustvariti tri
podimenike: /usr/spool/lpd/epson, /usr/spool/lpd/jus in
/usr/spool/lpd/latin2.
Tiskanje gre zdaj tako:
1. Brez eksplicitne izbire vrste, ali pa z izbiro -Pepson ali -Pascii
se datoteka odtisne kot ASCII:
lpr datoteka
2. Z izbiro -Pjus se datoteka odtisne kot besedilo, kodirano po JUS
I.B1.002:
lpr -Pjus datoteka
3. Z izbiro -Platin2 ali -Ptext se datoteka odtisne kot besedilo,
kodirano po ISO Latin 2:
lpr -Platin2 datoteka
7.3. Tiskalniki, ki podpirajo kak drug nabor z nasimi znaki II
(Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, Message-id:
<Pine.LNX.3.96.980709095750.24607B-400000@guru.comcom.si>)
Matjaz Terpin <matjaz.terpin@comcom.si> je predlagal imenitno
izboljsavo pravkar opisanega postopka, pri katerem lahko tiskamo nase
znake in oglate in zavite oklepaje. Srz njegovega predloga je filter,
ki pred vsakim nasim znakom preklopi v svedski nabor, takoj za njim pa
spet nazaj v ASCII.
Datoteka /etc/printcap je v tem primeru taksna:
______________________________________________________________________
# /etc/printcap
lp|raw|yu:\
:lp=/dev/lp1:\
:sd=/var/spool/lpd/lp:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
lat2:\
:lp=/dev/null:\
:if=/etc/lp/lat2.filter:\
:sd=/var/spool/lpd/lat2:\
:lf=/var/spool/lpd/ERRORLOG:\
:mx#0:\
:sh:
______________________________________________________________________
Filter /etc/lp/lat2.filter precedi besedilo skozi naslednje sito,
/etc/lp/lat2.switch, in ga postavi v vrsto lp:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
# /etc/lp/lat2.filter
/etc/lp/lat2.switch | lpr -Plp
______________________________________________________________________
,,Meso`` postopka je v datoteki /etc/lp/lat2.switch:
______________________________________________________________________
#!/bin/sh
#/etc/lp/lat2.switch
echo -ne "\033R0"
sed -e "s/c/`echo -ne "\033R5\~\033R0"`/g" \
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\^\033R0"`/g" \
-e "s/s/`echo -ne "\033R5\{\033R0"`/g" \
-e "s/S/`echo -ne "\033R5\[\033R0"`/g" \
-e "s/z/`echo -ne "\033R5\140\033R0"`/g" \
-e "s/Z/`echo -ne "\033R5\@\033R0"`/g" \
-e "s/c/`echo -ne "\033R5\}\033R0"`/g" \
-e "s/C/`echo -ne "\033R5\]\033R0"`/g" \
-e "s/d/`echo -ne "\033R5\|\033R0"`/g" \
-e "s/D/`echo -ne "\033R5\\\\033R0"`/g"
echo -ne "\033R5"
______________________________________________________________________
Matjaz pravi se: sed slabo prebavi ``echo -ne "\000"'', zato
uporabljam kar znak 0 (niclo), saj je tiskalnik (NEC pinwriter P7)
zadovoljen tudi s tem.
7.4. Tiskalniki PostScript
``Naravni'' kodni nabor v PostScriptu je Adobe Standard Encoding.
Nasih crk ne pozna. Pa ne le nasih, tudi mnogih drugih crk ne pozna,
in pravzaprav sploh nima tovrstnih ambicij. Namesto tega je ASCII
razsirjen z gradniki sestavljenih znakov: stresica, ostrivec, diereza,
sedij itd. -- vsi so tam. Jezik PostScript pa omogoca definiranje
sestavljenih znakov. Vse skupaj je cakalo samo se nekoga, ki bo
definiral sestavljene znake za kodni nabor ISO Latin 2. Ta nekdo je
bil Juliusz Chroboczek, ki je napisal paket ogonkify.
Filtra a2ps in GNU enscript sta bila napisana z namenom, da resita za
nase kraje neobicajno zagato: kako odtisniti cisto obicajno besedilo
na tiskalnik, ki razume edino PostScript. Eden in drugi postavita
stran v PostScriptu z danim besedilom in jo posljeta na tiskalnik.
Fleksibilnost PostScripta omogoca tudi transformacije (npr.
pomanjsave) ali poudarjanje sintakse pri tiskanju programskih izpisov.
Oba podpirata nabor ISO Latin 2.
<http://www.dcs.ed.ac.uk/home/jec/programs/ogonkify/>
<http://www-inf.enst.fr/~demaille/a2ps/>
<http://www.iki.fi/~mtr/genscript/>
<ftp://ftp.arnes.si/gnu/enscript/enscript-1.6.1.tar.gz>
7.4.1. ogonkify
Ogonkify je filter za izpise v PostScriptu, in omogoca pravilen odtis
crk tudi v jezikih, ki ne uporabljajo nabora ISO Latin 1. Ker je
filter, je ravno korak prepozen, da bi lahko pocel to elegantno, ampak
mora prezveciti kakrsnokoli grdobijo pac izpljune program korak pred
njim in iz dobljenega izdelati lep odtis. Programi pa izdelujejo
datoteke PostScript vsak malo drugace, kar filtru ``ogonkify'' otezi
delo. Zaenkrat podprti formati izpisa PostScript so: NCSA Mosaic,
Netscape Navigator, StarOffice, Applixware in XFig.
Ogonkify za delovanje potrebuje Perl. Ko je namescen, ogonkify
uporabimo takole za odtis spletnega sestavka, shranjenega iz
Navigatorja:
ogonkify -AT -N netscape.ps | lpr
7.4.2. GNU enscript
Ce GNU enscript se ni namescen, ga namestimo po navodilih, ki so
prilozena programu. Poleg njega potrebujemo se vsaj eno pisavo z
vsemi nasimi znaki, zapisan v obliki Type 1. Primeren je npr. IBM
Courier, ki je prosto dostopen in se distribuira z X Window System,
programom ghostscript ipd. Ce nismo prepricani, ali ga imamo ze
namescenega, pozenemo:
find / -name cour.pf[ab]
V osebno (~/.enscriptrc) ali skupno konfiguracijsko datoteko (navadno
/usr/local/etc/enscript.cfg ali /usr/local/etc/enscriptsite.cfg)
dodamo pravilno pot do datotek s pisavami. Poleg tega potrebuje GNU
enscript v vsakem imeniku s pisavami se datoteko z imenom font.map, ki
vsebuje preslikavo med imeni pisav in datotekami, kjer so shranjene.
Ustvarimo jo z ukazom mkafmmap.
Primer konfiguracijske datoteke:
______________________________________________________________________
...
# Kje hranimo pisave PostScript?
AFMPath: /usr/lib/X11/fonts/Type1:/usr/local/lib/ghostscript/fonts
...
# Privzeti nacin kodiranja:
DefaultEncoding: latin2
...
# Privzeti format papirja:
DefaultMedia: A4
...
# lpd izbira tiskalniske vrste z -P...
QueueParam: -P
...
# Za tiskanje uporabljamo ukaz lpr, ne lp
Spooler: lpr
______________________________________________________________________
Ko je vse potrebno nastavljeno, odtisnemo besedilo enostavno z ukazom
enscript datoteka
7.4.3. a2ps
Z izdajo 4.7.21 je Akim Demaille v a2ps vgradil mehanizem za
sestavljene znake, ki ga je Juliusz Chroboczek uporabil v filtru
``ogonkify''.
Nasim krajem prilagodimo a2ps z majckeno spremembo nastavitvene
datoteke. Sistemsko nastavitveno datoteko najdemo navadno kot
/usr/etc/a2ps.cfg, /usr/local/etc/a2ps.cfg ali kaj podobnega; osebna
se imenuje ~/.a2psrc.
______________________________________________________________________
...
# Default encoding
Options: --encoding=latin2
# Default media
Options: --media=A4
...
______________________________________________________________________
8. Linux v Sloveniji
Harald T. Alvestrand z Norveske vodi evidenco o uporabnikih Linuxa po
drzavah. Seznam slovenskih uporabnikov Linuxa je na naslovu
<http://domen.uninett.no:29659/bycountry/SI.html>
Ce vas ni med njimi, se prijavite!
<http://domen.uninett.no:29659/>
8.1. Skupina uporabnikov Linuxa
Od marca 1996 dalje deluje v Ljubljani organizirana skupina
uporabnikov Linuxa v Sloveniji, drustvo LUGOS (Linux Users Group of
Slovenia). Drustvo ima svojo stran na WWW:
<http://www.lugos.si/>
Drustvo ima tudi svoj elektronski spisek, na katerega se prijavite
tako, da na naslov majordomo@lugos.si posljete vrstico
subscribe lugos-list
v telesu sporocila.
8.2. Strezniki FTP
Vzdrzevan seznam aktivnih arhivov v Sloveniji najdete na straneh
streznika LUGOS,
<http://www.lugos.si/arhiv/>
Od marca 1997 dalje imamo v Sloveniji svoj Sun SITE, ki je usklajen z
drugimi strezniki Sun SITE po svetu (Sun SITE na Univerzi Severne
Karoline, ZDA, je eden glavnih centrov za Linux).
<ftp://sunsite.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Na strezniku ARNES se avtomaticno zrcalita distribucija Debian in
programje iz projekta GNU,
<ftp://ftp.arnes.si/software/unix/linux/debian/>
<ftp://ftp.arnes.si/software/gnu/>
Streznik z zelo veliko izbiro programja za Linux je tudi na Gimnaziji
v Murski Soboti,
<ftp://mercur.s-gms.ms.edus.si/pub/UNIX/linux/>
Studentski informacijski center je s pomocjo Zavoda za odprto druzbo
uredil streznik FTP v Narodnem domu v Mariboru:
<ftp://ftp.kibla.org/pub/Linux/>
Distribucija Slackware se zrcali tudi na strezniku Fakultete za
racunalnistvo in informatiko Univerze v Ljubljani,
<ftp://ftp.fri.uni-lj.si/pub/linux/>
Wowen Goods for Linux se zrcalijo na strezniku Laboratorija za
robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani:
<http://robo.fe.uni-lj.si/woven/>
Linux Documentation Project ter distribucija Debian se zrcalita na
strezniku Centra za uporabno matematiko in teorijsko fiziko, Univerza
v Mariboru:
<http://www.camtp.uni-mb.si/linux/LDP/>
<ftp://ftp.camtp.uni-mb.si/pub/linux/debian/>
8.3. Usenet
Linux nima svoje diskusijske skupine, ampak je vsa razprava o sistemih
Unix zbrana v skupini si.comp.os.unix (kjer pa razprava o Linuxu res
predstavlja znaten del prometa). Svojo skupino pa ima drustvo LUGOS:
si.org.lugos.
8.4. Zastopniki za Linux
Agenda d.o.o., Lavriceva 3, Maribor (tel. 062/2297740), je uradni
zastopnik podjetij Caldera, RedHat in SuSE v Sloveniji.
CD-ROM z distribucijami Linuxa se da navadno dobiti pri vseh bolje
zalozenih trgovcih s tovrstno robo, npr. Infobia (tel. 061/614548)
ali Mantis (tel. 061/1685473).
9. O tem spisu
Najnovejsa izdaja tega spisa je razen na uradnem mestu Linux
Documentation Project dostopen tudi pri avtorju ter na domaci strani
Slovenskega drustva uporabnikov Linuxa:
<http://sizif.mf.uni-lj.si/linux/cee/Slovenian-HOWTO.html>
<http://www.lugos.si/delo/slo/HOWTO-sl/Slovenian-HOWTO.html>
Vse pripombe na ta spis so dobrodosle na naslov
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>, splosna vprasanja o Linuxu in
poslovenjenju programov pa sodijo na dopisno listo lugos-slo@lugos.si
ali v si.comp.os.unix.
9.1. Opombe k drugi izdaji
Druga izdaja je priblizno dvainpolkrat daljsa od prve, ki je izsla
konec leta 1996. Izkazalo se je, da bi bil koristen kratek seznam
stvari, ki jim moramo opraviti, ce zelimo usposobiti nase znake na
konzoli ali v okolju X Window System, zato sem ga dodal na zacetek.
Dodan je opis uporabe vektorskih pisav Type 1 in TrueType. Nastavitev
locale predstavlja standarden nacin prilagoditve programov, zato je
temu razdelku namenjena vecja pozornost. V celoti so novi opisi
prilagoditev urejevalnika LyX ter pisarniskih paketov WordPerfect,
Star Office in Applixware. Dodan je opis prilagoditve nove izdaje
urejevalnika Emacs. Razdelek o tiskalnikih je razsirjen z domiselno
alternativno razlicico tiskalniskega filtra; dodatno sta omenjena
ogonkify in a2ps. Posodobljen je seveda tudi razdelek o Linuxu v
Sloveniji. In morda se kaj, kar sem pozabil.
Ce je prva izdaja predstavljala nekaksne zbrane in urejene zapiske o
problemih, s katerimi sem se sam sreceval, se zdaj nekoliko bolje
zavedam tudi potreb drugih. Zato sem v to dodal tudi opis prilagoditev
programov in programskih paketov, ki jih sam ne uporabljam, npr. Star
Office, Applixware ali Word Perfect. Opisanih resitev nisem
preizkusal; zaupam pac izkusnjam izvornih piscev. Te sem povsod tudi
navedel in lahko stopite v stik z njimi.
9.2. Zahvala
Ce bralka ali bralec nista tega ze sama uganila, je cas, da priznam
sam: noben strokovnjak za Linux nisem. Nekaj o lokalizaciji Linuxa sem
se naucil iz spisov ``German HOWTO'' Winnfrieda Truemperja ter
``Danish/International HOWTO'' Thomasa Petersena, nekaj o
internacionalizaciji kar tako iz spisov Michaela Gschwinda. Nadvse
koristni so bila tudi ``Czech HOWTO'' skupine avtorjev, Polska strona
ogonkowa, ter Slovenscina in racunalniki Alesa Kosirja. Prvi spis je
spisala skupina avtorjev, obcasno ga objavijo v cz.comp.linux,
zrcaljen je pa tudi na nekaj mestih na Ceskem in Slovaskem; drugo
najdete na http://www.agh.edu.pl/ogonki/; stran vzdrzuje Jaroslaw
Strzalkowski. ``Slovenscino in racunalnike'' najdete na
http://nl.ijs.si/gnusl/tex/tslovene/slolang/.
Z namigi in nasveti so mi pomagali se (v abecednem vrstnem redu):
Gorazd Bozic <gorazd.bozic@arnes.si>, Ales Casar <casar@uni-mb.si>,
Tomaz Erjavec <tomaz.erjavec@ijs.si>, Matjaz Godec <gody@elgo.si>,
Ales Kosir <ales.kosir@hermes.si>, Metod Kozelj <metod.kozelj@rzs-
hm.si>, Renato Lukac <renato@s-gms.ms.edus.si>, Roman Maurer
<roman.maurer@fmf.uni-lj.si>, Jaka Mele <jack@ro.zrsss.si>, Borut Mrak
<borutm@bigfoot.com>, Boris Pozar <boris.pozar@guest.arnes.si>, Marko
Samastur <marko.samastur@fmf.uni-lj.si>, Robert Susic
<robert.susic@ijs.si>, Alen Salamun <alen.salamun@medinet.si>, Matjaz
Terpin <matjaz.terpin@comcom.si>, in Leon Zlajpah
<leon.zlajpah@ijs.si> Vsem hvala. Vsem po nemarnosti izpuscenim se
opravicujem; poskusil bom popraviti do naslednje izdaje.
9.3. Vprasanja
9.3.1. Se pravi Slovenian ali Slovene?
Mnenja so deljena. Pisec teh vrstic se je pozanimal pri strokovnjakih
s tega podrocja, ki so ga le potrdili v tem, da so mnenja res deljena.
Slovnicno je pravilno eno ali drugo, odlocitev za eno ali drugo
varianto je zaenkrat bolj domena jezikovne estetike. Iz zgodovinskih
razlogov ta spis uporablja Slovenian, in tako bo do nadaljnjega tudi
ostalo.
9.3.2. Nasi znaki v tem spisu
Cel spis govori o tem, kako pridemo do nasih znakov, sam jih pa nima.
Kako to?
Kovaceva kobila... Sistem SGML-Tools (nekdaj Linuxdoc-SGML), ki je
uradni standard za dokumentacijo HOWTO, zaenkrat podpira samo Latin 1.
Cees de Groot, vzdrzevalec paketa SGML-Tools, kot tudi Tim Bynum,
urednik zbirke HOWTO, se tezave zavedata. Pisec teh vrstic v upanju na
boljse case pise v Latin-2; preden poslje material uredniku, pa poreze
kljukice nad sumevci. Za domaco rabo pa lahko malo pogoljufamo in
paketu sgmltools lazemo, da so osembitni znaki kodirani po Latin 1:
pri pretvorbi v navadno besedilo je tako ali tako vseeno, pri
pretvorbi v HTML moramo dodati vrstico <META> z definicijo
uporabljenega nabora znakov, pri pretvorbi v LaTeX pa morebiti se malo
telovaditi s sed.
9.4. Uporaba in razsirjanje
Copyright (c) 1996,1999 Primoz Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. Ta spis lahko razsirjate pod
pogoji, navedenimi v licenci LDP, dosegljivi na naslovu
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. Spisa ni dovoljeno
razsirjati v spremenjeni obliki brez privolitve avtorja.
Informacije v tem spisu so podane v veri, da so tocne in koristne,
vendar pa brez kakrsnegakoli jamstva, izrecnega ali impliciranega,
vkljucno, a brez omejitve na implicirano jamstvo za primernost za
trzenje ali uporabo. Uporabljate jih lahko izkljucno na lastno
odgovornost. Avtor ne odgovarja za kakrsnekoli skodo, posredno ali
neposredno, nastalo kot posledico uporabe informacij v tem spisu.
9.5. Note to English readers
Copyright (c) 1996,1999 by Primoz Peterlin
<primoz.peterlin@biofiz.mf.uni-lj.si>. This document may be
distributed under the terms set forth in the LDP license at
http://metalab.unc.edu/LDP/COPYRIGHT.html. This document may not be
distributed in modified form without consent of the author.
The information in this document is provided in belief of being
accurate and useful, however without any warranty, expressed or
implied, including, but not limited to, the implied warranties of
merchantability or fitness for a particular purpose. The entire risk
of using the information goes with the user. The author can not be
liable for any possible damage, direct or indirect, arising from the
use of information provided in this document.
| HowTo Linux Page | Linux Zone Home | E-Mail Me | Copyright 1999 Linux Zone
